Zgodbe iz preteklosti v sodobni preobleki

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:49  

Turistični delavci po vsej Sloveniji se te dni veselijo stanovskih priznanj in z navdušenjem preštevajo visoke številke. Letošnja poletna sezona je bila namreč znova rekordna.

Tudi v Kamniku je tako. Na pravkar zaključenih Dnevih slovenskega turizma so se razveselili dveh odmevnih priznanj, z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik pa sporočajo, da so poleti našteli toliko turistov, kot še nikoli do zdaj. Po podatkih statističnega urada je Kamnik z okolico v treh poletnih mesecih (junij, julij in avgust) obiskalo 15.058 turistov, ki so skupaj opravili 46.447 nočitev. Med njimi občutno prevladujejo tujci, ki pa so tudi vse zahtevnejši.

V Kamniku, kjer na turizem stavijo kot na enega svojih paradnih konjev, predvsem pa kot na področje, kjer je možnosti za razvoj še nešteto, se vse prevečkrat (neupravičeno) znajdejo v senci Ljubljane in večjih gorenjskih turističnih krajev, ni pa vedno bilo tako!

Kamničani, vsaj tisti, ki poznajo zgodovino svojega mesta, so še danes ponosni na Kurhaus, zdravilišče, ki ga je ob koncu 19. stoletja na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice v Kamniku postavil podjetnik Alojz Prašnikar in s tem začel pisati neverjetno uspešno turistično zgodbo. Celo tako uspešno, da se je v tistih časih v avstro-ogrski monarhiji uveljavil rek Bled in Kamnik sta bisera Kranjske (Veldes und Stein sind die Perlen von Krain). V Kamnik so namreč na počitnice v Kurhaus prihajali petičneži iz celotne avstro-ogrske monarhije, zaradi gostov so živeli gostinci in sobodajalci v celem mestu, Prašnikar je v mesto pripeljal železnico in nasploh je bil Kamnik v tistem kratkem obdobju na enem svojih vrhuncev. Še posebno priljubljen in daleč naokoli znan je Kurhaus postal, ko so v njem začeli izvajati takrat zelo cenjene Kneippove metode zdravljenja z vodo, zaradi katerih so v Kamnik prihajale trume turistov, kar tudi bolniki ne nazadnje lahko so.

Kamnik v turizmu verjetno nikoli več ne bo stopil ob bok Bledu, a iz preteklosti se vendarle lahko naučimo marsikaj. Pravzaprav lahko vpeljemo tisto, kar je že bilo uspešno. In prav tako zadnja leta razmišljajo v Termah Snovik, kjer so se lotili Kneippove zgodbe in za svojo Kneippovo bosonogo pot nedavno prijeli priznanje za najboljšo tematsko pot. Prav ničesar novega jim ni bilo treba izumiti, posodobili so le zelo uspešno zgodbo iz preteklosti, ki bo, kot kaže, znova uspešnica.

Le zgodovino svojega mesta je treba poznati.