Ponosni dediči Maistrovih idealov

Besedilo: Jasna Paladin, Jože Košnjek
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / četrtek, 29. november 2018 / 21:29  

V Kamniku, Maistrovem rojstnem mestu, so državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v petek zabeležili s slovesnostjo v Domu kulture. V Kranju so pripravili kviz o prvi svetovni vojni in generalu Maistru, na katerem so zmagali gostitelji iz Gimnazije Kranj.

Kamnik, Kranj – Letošnje slovesnosti ob državnem prazniku, ki sicer ni dela prost dan, so bile še bolj slovesne, saj od pogumnih dejanj generala, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra mineva natanko sto let. Dan Rudolfa Maistra beležimo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške.

Zbrane na slovesnosti v Kamniku, ki se je je udeležil tudi generalov vnuk Borut Maister, je najprej nagovoril podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi, ki je na predvečer praznika na slavnostni akademiji Zveze društev general Maister v Mariboru prevzel zlato plaketo, ki jo je zveza Občini Kamnik podelila za dolgoletno sodelovanje pri razvijanju domoljubja.

Predsednik Zveze društev general Maister Milan Lovrenčič je bil slavnosti govornik tudi na kamniški proslavi, kjer je gostiteljem namenil vrsto zahvalnih besed. »Vesel sem, da sem v družbi ljudi, ki spoštujejo generala Maistra in ki sledijo njegovi sporočilnosti. Kamničani ste vredni in ponosni dediči idej in idealov, v katere so verjeli naši predniki. Vaše mesto je že od samega začetka vzor spoštovanja generala Maistra, čeprav je Maister ne le Kamničan ali Mariborčan, ampak je vzor vseh nas, Slovencev,« je dejal, nato pa orisal dogodke izpred stotih let, ki so se v slovensko zgodovino zapisali kot prelomni. Pa ne le dogodki izpred stotih let, pač pa letos beležimo še nekaj drugih obletnic. Mineva tudi 170 let prvega slovenskega političnega programa, ki so ga spisali Slovenci revolucionarnega leta 1848. Dvajset let kasneje, pred 150 leti, je progam dobil plebiscitarno podporo v obliki taborskega gibanja, ki se je začelo v Ljutomeru. »Pred sto leti, leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, ko se je risal nov politični zemljevid Evrope, je Rudolf Maister s svojimi prostovoljci branil in obranil slovensko narodno mejo na Štajerskem, tako da danes lahko Slovenci živimo tisto, kar so si leta 1848 zadali naši predniki v programu Zedinjena Slovenija. Skupna vsem prelomnicam je bila množičnost odziva Slovencev k obrambi naroda in njenega obstoja,« je še povedal slavnostni govornik in za konec v luči aktualnih dogajanj poudaril, da se Maister s svojimi prostovoljci takrat ni spraševal, kaj bo država naredila zanj, ampak kaj bo on naredil za svoje rojake.

General Maister navdihuje gimnazijce

Letošnja kranjska proslava v spomin na generala Rudolfa Maistra in v počastitev državnega praznika je bila nekaj posebnega. Po položitvi venca k spomeniku generala na trgu z njegovim imenom, kar so v imenu Občine Kranj, Društva generala Maistra Kranj in Gimnazije Kranj opravili Nada Bogataj Kržan, Janez Tavčar in Franci Rozman, je bil v občinski avli prvič kviz o življenju in dejanjih slavnega generala. Sodelovale so ekipe gimnazij iz krajev, ki so povezani z življenjem domoljuba, vojaka in pesnika generala Maistra: Gimnazija Ptuj, Gimnazija Poljane, Gimnazija in srednja šola generala Rudolfa Maistra iz Kamnika, prva in tretja gimnazija Maribor, Prva gimnazija v Celju in Gimnazija Kranj. Po napetem tekmovanju, na katerem je številno občinstvo z aplavzom in vzklikanjem nagradilo vsak pravilen odgovor, je zmagala Gimnazija Kranj. Zanjo so tekmovale dijakinje Hana Brezar iz Bašlja in Klara ter Vida Babič iz Dobrega Polja. Povedale so, da so hotele izvedeti več o življenju in delu tega moža, ki je vplival na zgodovino Slovencev, kviz pa je bil za to prava priložnost. Za vse tri je zgodovina zanimiva tema. Kvizu je s petjem državne himne in uglasbenih Maistrovih pesmi dal glasbeni okvir Mešani pevski zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Ane Urh.

Pred kvizom je bila proslava v čast Maistrovega dneva, na kateri je bil osrednji govornik predsednik kranjskega Društva generala Maistra Janez Tavčar. Povedal je, da takratna slovenska oblast in oblast Kraljevine SHS nista sledili Maistrovim potezam in vizijam. Če bi, bi verjetno v pogajanjih o severni meji dobili več, kot smo.