Na otoku zbrani simboli slovenstva

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 2. december 2018 / 12:41  

V proštiji na Blejskem otoku Narodni muzej Slovenije načrtuje postavitev stalne muzejske razstave, na kateri bodo s pomočjo simbolov, prisotnih v slovenskem prostoru, predstavili materialno in duhovno dediščino, ki zaznamuje in predstavlja Slovenijo in njene državljane skozi čas.

Na razstavi, ki nosi delovni naslov Slovenija v simbolih, bo obiskovalec najprej spoznal Blejski otok s pomočjo interaktivnih informacij, ki jih bo lahko sam izbiral. V naslednjem koraku se bo odpravil na aktivno potovanje po Sloveniji, na katerem bo spoznaval njene simbole in dediščino, je koncept razstave strnil vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost ter vodja tega projekta v Narodnem muzeju Slovenije Darko Knez. »Izbiral bo lahko med klasično in interaktivno predstavitvijo razstavnih vsebin, med pasivnim in interaktivnim potovanjem skozi slovenski imaginarij.« Obiskovalec bo tako lahko poiskal svojo individualno pot med predstavitvijo Blejskega otoka kot samostojne teme in Slovenije kot celote skozi njene simbole. Po načrtih naj bi razstavo odprli 25. junija prihodnje leto.

Na razstavi bodo po besedah direktorice Narodnega muzeja Slovenije Barbare Ravnik predstavili najprepoznavnejše slovenske simbole, torej tisto, kar je v Sloveniji posebno in nas odlikuje oziroma razlikuje od drugih držav in za kar si želimo, da si obiskovalci muzejske razstave vtisnejo v spomin, tako da se bodo na Bled in Slovenijo spomnili vsakič, ko se bodo srečali s katerim od teh simbolov. »Gradimo na dejstvu, da je Slovenija stičišče treh različnih svetov: alpskega, panonskega in sredozemskega, kar nas je oblikovalo in zaznamovalo našo kulturo,« je razložila. Razstava bo postavljena v štirih prostorih v prvem nadstropju proštije in v mansardi. V prvem prostoru se bodo osredotočili na Slovenijo in njene nacionalne simbole, med katerimi bosta med drugim razstavljena slovenski potni list in osebna izkaznica, v prostoru, ki so ga delovno poimenovali Preteklost in dediščina, si bo recimo mogoče ogledati tudi opravo kurenta, v delu razstave, ki nosi delovni naslov Prostor in narava, pa bodo med drugim izpostavili Triglav z Aljaževim stolpom. V enem od prostorov bodo predstavili še zgodovino in razvoj slovenskega jezika. V mansardi bodo predstavili Bled in Blejski otok, razstavili pa bodo tudi nekatere predmete, kot so zlata našivka z obale Blejskega jezera iz 6. stoletja, bronastodobni meč iz jezera ali Plečnikovo cerkveno posodje. »Razstavo gradimo predvsem z gradivom iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije, pri čemer se opiramo na javno dostopne vire, ki so znanstveno potrjeni,« je pojasnil Darko Knez in dodal, da bo na razstavi tako vsekakor možno videti državne simbole, torej grb, zastavo in himno, svoje mesto na razstavi bodo dobili še faksimile Zdravljice, kopija Aljaževega stolpa, Triglav Marka Pernharta, močeril, lipicanci, kranjska sivka, Brižinski spomeniki, prva slovenska tiskana knjiga, Biblija Jurija Dalmatina in podobno. Prav tako bo možno spoznati različna slovenska narečja. S klikom na določene točke na zemljevidu Slovenije bo namreč mogoče poslušati isto besedilo v različnih narečjih.

»Simboli bodo izpostavljeni na različne načine: kot originali, kopije, fotografije in filmi, predvsem pa s pomočjo sodobnih tehnologij,« je poudaril Knez. Ob tem je Barbara Ravnik opozorila, da so zaradi izjemno visoke vlage na otoku, ki je pogubna za večino materialov, pri izboru originalnih predmetov skrajno omejeni. »Zato bomo v prvi vrsti poskušali čim bolj izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo sodobne informacijske tehnologije, pomagali si bomo tudi s kakovostnimi kopijami oziroma sodobnimi izdelki, ki se lahko nadomestijo.« Razstavišče na otoku je po njenih besedah specifično tudi zaradi omejenega časa, ki ga bodo imeli obiskovalci na voljo za ogled razstav, povprečno manj kot dvajset minut, zato mora biti razstava obenem jasna, zgoščena in razumljiva. »Da bo zanimiva tudi zahtevnejšim gostom, pa bomo skušali čim bolje izkoristiti možnosti, ki jih omogoča sodobna tehnologija.«

Ministrstvo za kulturo in Nadškofija Ljubljana sta že leta 2003 podpisala protokol o izvajanju medsebojno usklajenih vsebin na Blejskem otoku. Takrat so se po besedah Barbare Ravnik dogovorili, da se proštija trajno nameni Muzeju slovenske simbolike, za katerega skrbi Narodni muzej Slovenije. Na podlagi sporazuma, ki so ga sklenili po koncu denacionalizacijskega postopka v letu 2008, pa so se dogovorili, da se proštija nameni muzejski predstavitvi Dokumenti slovenstva. Na koncu so se odločili za delovni naslov Slovenija v simbolih. Izraz slovenska simbolika je po besedah Barbare Ravnik namreč strokovno in vsebinsko vprašljiv. »Muzejsko pripoved vsebinsko in časovno izrazito omejuje, saj bi za izrazito slovenski simbol in z njim povezane vsebine lahko označili le slovenski jezik ter naše državne simbole.« Podobno je po njenih besedah z naslovom Dokumenti slovenstva, ki izključuje kulturno dediščino starejših obdobij ter narekuje izbor predvsem arhivskega, knjižničnega in drugega pisnega gradiva.