Na Karavankah branili severno mejo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 10. december 2018 / 13:21  

Ob stoletnici bojev za našo severno mejo je kranjsko Društvo general Rudolf Maister s pomočjo nekaterih gorenjskih občin izdalo zbornik »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«.

Novembra je minilo sto let, ko je takratni major kamniških korenin Rudolf Maister s pesniškim imenom Vojanov razglasil Spodnjo Štajersko za del nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Maribor pa za slovensko mesto. Pogumni major, ki ga je takratni Narodni svet povišal v generala, je 23. novembra bliskovito razorožil nemško gardo in kljub nasprotovanju vlade iz Ljubljane razglasil mobilizacijo. Nad štiri tisoč mož in fantov je slišalo generalov klic k obrambi severne meje in se vključilo v mariborski pešpolk, ki je postal prva enota Slovenske vojske v naši vojaški zgodovini! Maister je začel srdit boj za ohranitev slovenskega ozemlja, po katerem so iztegovali svoje roke sosedi z vseh strani, in za združitev Slovencev na severni in južni strani Karavank v eni državi Jugoslaviji. Sanje o življenju Slovencev v skupni državi niso bile uresničene in to je generala Maistra in njegove borce bolelo. Mednarodna politika je odigrala svojo vlogo in Slovenci na severni avstrijski strani Karavank so, kljub temu da so Maistrove enote in enote Kraljevine SHS junija leta 1919 zasedle Celovec in Gosposvetsko polje, ostali v Avstriji. Zagotovo pa drži, da bi brez Maistrovega poguma in domoljubja še več slovenskega ozemlja prešlo v tuje roke. Tudi italijanske, saj je zahodnim sosedom dišal severozahodni del Gorenjske, pa so jih prav Maistrovi borci v sodelovanju z odredom jugoslovanske vojske vrgli tja, od koder so prišli.

Boji za našo severno mejo pa niso potekali samo na Štajerskem in na Koroškem, ampak tudi na Gorenjskem, še posebej med Ljubeljem in Podrožco. O njih je bilo v preteklosti že nekaj napisanega, dogajanje pred stotimi leti vključno z glavnimi akterji teh dogodkov pa je sedaj strnjeno v zborniku z naslovom »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«. V letošnjem jubilejnem Maistrovem letu ga je izdalo Društvo generala Rudolfa Maistra iz Kranja, pri čemer mu je pomagalo devet gorenjskih občin in Vojaški muzej Slovenske vojske. Še posebej je opisana vloga dolgo zamolčanega ali celo pozabljenega Lojzeta Udeta, ki se je leta 1896 rodil v Križah. Ta tržiški domoljub, vojak in pravnik je bil tisti, ki je 14. novembra leta 1918, po vrnitvi iz propadle vojske habsburške monarhije, zbral 14 zavednih tržiških fantov in mož ter brez boja zasedel Ljubelj, kamor so že prišli Nemci. Zabolel ga je očitek podljubeljskega kmeta dan pred tem, ki je Udetu, stoječemu v vojaški uniformi na pragu svoje hiše v Tržiču, zabrusil: »Vi tu postopate, na Ljubelju pa so že Nemci.« Ude je krenil na Ljubelj. Ni verjel obljubam, da nam bodo zmagovite države antante dale del Koroške in se zanj ni treba boriti. Kmalu se je pokazalo, kako prav je imel in kako naivno se je bilo zanašati na razumevanje velikih. Prav tako sta bila Lojze Ude in njegov prijatelj soborec Rudolf Ahačič tista, ki sta med stražo 17. novembra streljala na nemške vojake v Brodeh na avstrijski strani Ljubelja. Nemci na strele niso odgovorili in zato je bilo streljanja kmalu konec. Udetovi in Ahačičevi streli veljajo za prve strele v bojih za severno mejo.