Vse več šakalov tudi na Gorenjskem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 11. december 2018 / 11:15  

Šakal, ki je uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst, se v zadnjih letih pojavlja tudi na Gorenjskem, kjer predvsem v nižinskih loviščih pleni tudi srnjad. V Lovski družini Sorško polje se že sprašujejo, kako naj izpolnijo letni načrt odstrela srnjadi, ki je je v njihovem lovišču zaradi pojavljanja šakala vse manj.

Kranj – »V zadnjih dveh letih se šakal pojavlja tudi v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju. Medtem ko so upravljavci lovišč lani zabeležili le posamezna opažanja, so letos informacije o pojavljanju šakala že bolj pogoste. Šakal se pojavlja predvsem na nižinskem območju med Radovljico in Kranjem oziroma Ljubljano pa tudi v nekaterih loviščih gričevnatega sveta,« pravi Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, kjer so v zadnjih mesecih dobili informacije o vse bolj pogostem pojavljanju šakala in o vse večjih problemih, ki jih povzroča, iz treh lovskih družin: Sorško polje, Šenčur in Krvavec. V teh družinah opažajo vpliv šakala na številčnost srnjadi in na njeno starostno sestavo, pri tem pa ugotavljajo, da je srnjadi manj kot v preteklih letih, da so skupine srnjadi manjše in da je manjši delež mlade srnjadi, predvsem mladičev.

Kot navaja Blaž Černe, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v blejski območni enoti zavoda, tudi na Zgornjem Gorenjskem razpolagajo z zanesljivimi informacijami o navzočnosti šakala v loviščih. Lani naj bi ga dvakrat opazili na pobočju Karavank, in sicer severozahodno od Valvazorjevega doma v loviščih Jesenice in Stol - Žirovnica, v enem primeru naj bi videli celo dva šakala. Letos dobivajo v zavodu še več informacij o pojavljanju šakala, očitno je to posledica prostorske širitve in številčne krepitve šakala, deloma pa tudi posledica organiziranega spremljanja (monitoringa) pojavljanja šakala. Na Zgornjem Gorenjskem so letos njegovo prisotnost zaznali na nižinskem območju v okolici Radovljice – v loviščih Stol - Žirovnica in Begunjščica, kjer posnetki in tudi oglašanje dokazujejo prisotnost dveh živali. »Za zdaj ni zanesljivih podatkov, da bi šakal povzročal škodo na drobnici, vendar se bodo te slej ko prej pojavile,« pravi Černe in dodaja, da so letos prejeli dve prijavi, pri katerih so posumili na škodo po šakalu, vendar se je kasneje izkazalo, da znaki (širina sledi, razmik zob na ugriznih ranah) ne ustrezajo šakalu.

Projekt o šakalu

»Šakal se prehranjuje z raznovrstno hrano, predvsem z malimi sesalci, manjšimi pticami, poginulimi živalmi ter s hrano, odvrženo v okolje. Priložnostno upleni tudi manjše in oslabele živali parkljaste divjadi, predvsem srnjadi, zato bi v loviščih, kjer se najpogosteje pojavlja, lahko vplival na prirastek oziroma na številnost srnjadi,« meni Miran Hafner in dodaja, da v kranjskem zavodu doslej še niso prejeli prijave za škodo, ki bi jo šakal povzročil na rejnih živalih. Na vprašanje, koliko šakalov se zadržuje na Gorenjskem, Hafner pojasni, da v zavodu za zdaj ocenjujejo le številčnost medveda, volka in risa, medtem ko se je s številčnostjo šakala ukvarjal ciljni raziskovalni projekt Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenja areala vrste zlati šakal v Sloveniji, ki so ga od začetka oktobra 2016 do konca letošnjega septembra izvajali biotehniška fakulteta, gozdarski inštitut in visoka šola za varstvo okolja.

Divjad, ki je ni dovoljeno loviti

V okviru monitoringa, ki je del projekta, je bilo v obdobju od lanskega marca do letošnjega februarja v posebni modul informacijskega sistema Lisjak vpisanih 911 podatkov o prisotnosti šakala v 114 loviščih v Sloveniji. Vpisani podatki kažejo, da je šakal postal dokaj pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, potrjujejo pa tudi njegovo navzočnost v Gorenjskem in Triglavskem lovsko upravljavskem območju. Sistematični monitoring bo tudi osnova za sprejetje ukrepov za upravljanje s šakalom v prihodnjih letih. V Sloveniji je bil šakal leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst, deset let kasneje so ga uvrstili tudi med divjad, ki pa je ni dovoljeno loviti. Ker gre za zavarovano vrsto, za morebitno škodo še vedno odgovarja država.

Lovska zveza Slovenije je oktobra pripravila strokovni posvet o šakalu v Sloveniji in na Balkanu, na katerem so raziskovalci predstavili tudi rezultate ankete, s katero so ugotavljali mnenje slovenskih lovcev o šakalu in upravljanju z njim. Kot je pokazala anketa, imajo lovci največ pomislekov glede škodljivega vpliva šakala na divjad, še zlasti na izpolnjevanje lovskih načrtov. Večina lovcev bolj kot popolno ustavitev širjenja šakala podpira odstrel, ki je sicer za zdaj že dovoljen v enajstih državah Evropske unije. V sosednji Hrvaški so, na primer, prvega šakala uplenili že v lovni sezoni 2002/2003.

LD Sorško polje: plan bo »naredil« šakal

Med upravljavci lovišč, ki so zavod za gozdove opozorili na probleme, ki jih povzroča šakal, je tudi Lovska družina Sorško polje. Kot ugotavlja gospodar družine Boštjan Juvan, v lovišču, ki obsega 3400 hektarjev lovne površine, ne opažajo le posameznih šakalov, ampak cela krdela, po nestrokovni oceni naj bi bila v lovišču tri ali štiri legla šakalov. V lovski družini že zadnja štiri leta ugotavljajo zmanjševanje števila srnjadi, vendar si na začetku niso znali razložiti, kakšen je za to razlog. Najprej so menili, da sta za to kriva vetrolom in posek »lubadark« ter s tem povezana paša srnjadi na novonastalih jasah v gozdu, nekaj časa so za to krivili tudi krivolov. Šakala so sicer videvali in slišali v lovišču že zadnja štiri leta, a zaradi podobnosti s psom, izredne previdnosti in predvsem nočne aktivnosti so postali nanj bolj pozorni šele po skupnih predlanskih in lanskih jesenskih lovih. Ko je eden od članov družine nabavil kamero za nočno opazovanje, v družini niso mogli verjeti: na mrhovišče, kjer je bila postavljena kamera, je prišlo v enem večeru tudi po pet ali še več šakalov. V spomladanskem in poletnem času so ga začeli videvati tudi med koruzo. Le redko so našli okostje od srnjadi, saj šakal poje celotno žival, tudi njeno glavo. »Letošnji načrt odstrela srnjadi je glede na njeno številčnost v lovišču previsok, zato ga v lovski družini ne bomo mogli uresničiti. Plan nam bo 'naredil' šakal,« pravi Boštjan Juvan in poudarja, da v lovišču ni več mladičev srnjadi ali pa so zelo redki, enako je z enoletno srnjadjo. »Situacija je alarmantna in ni več časa za monitoring in sestankovanja, treba je ukrepati,« pravi in se sprašuje, kdo bo prevzel odgovornost, ker lovska družina ne bo uresničila letnega načrta odstrela. V lovski družini bi morali letos odvzeti iz lovišča 110 srnjadi, doslej so je 65, od tega 41 z odstrelom, razliko pa predstavljajo izgube zaradi prometa, košnje, bolezni in iz drugih razlogov.