Polona Šibič iz Ljubljane

Priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejela Polona Šibič iz Ljubljane, sicer lastnica dvajset hektarjev gozda na Jelovici, na kranjskem območju pa zakonca Marijana Karničar Košir in Franci Košir, ki gospodarita s petdesetimi hektarji gozda na Zgornjem Jezerskem.

V zavodu za gozdove so pri izboru najbolj skrbnih lastnikov gozdov upoštevali, kako kakovostno opravljajo gozdna dela, kako negujejo sestoje, kako vzdržujejo gozdne prometnice in parcelne meje, koliko samoiniciativni so pri sanaciji poškodovanih gozdov, kako skrbijo za gozdni red, koliko upoštevajo strokovna navodila gozdarjev, kako upoštevajo splošne koristne vloge gozda in potrebe gozdnih živali ...

Ohranitev in razvoj gozdov sta najbolj odvisna od tega, kako skrbno z njimi gospodarijo lastniki. V Sloveniji je čez 460 tisoč lastnikov gozdov. Približno tri četrtine gozdov je v zasebni lasti, povprečna zasebna posest pa meri le okoli 2,5 hektarja. Število posesti se še vedno povečuje, zmanjšuje pa se število kmečkih gospodinjstev, ki imajo v lasti gozd.

Kranj, Bled – V Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto podelijo priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, skupno štirinajst priznanj, iz vsake območne enote zavoda enemu. Letos so podelitev priznanj pripravili skupaj z zavodom Grm Novo mesto – centrom biotehnike in turizma v prostorih zavoda na Grmu, kjer so hkrati odprli še razstavo zmagovalnih fotografij mednarodnega fotografskega natečaja Magična narava in fotografij dijaka kmetijske šole in biotehniške gimnazije Tilna Dolšaka ter razstavo poprtnikov (božičnega kruha), ki jih izdelujejo dijaki in študentje zavoda Grm Novo mesto.

Hitro posekali poškodovano drevje

S kranjskega gozdnogospodarskega območja, ki ga »pokriva« kranjska območna enota zavoda za gozdove, sta priznanje prejela Marijana Karničar Košir in Franci Košir z Zgornjega Jezerskega, gospodarja petdeset hektarjev velike gozdne posesti, ki se začne pri odcepu ceste za Komatevro in sega vse do grebena nad domačijo. Na kmetiji so do lanskega vetroloma les sekali in spravljali iz gozda sami, pravzaprav so to počeli oče Franci in sinova, ki pa sta sedaj zaposlena v gozdarskem podjetju. Ko jim je lani vetrolom poškodoval okrog 1700 kubičnih metrov drevja, so posek in spravilo lesa oddali pogodbenemu izvajalcu. Z delom so končali že maja in se tako tudi povsem izognili napadu podlubnikov. V zadnjih dveh letih so v gozdovih zgradili približno en kilometer gozdnih vlak, nekaj tudi po lanskem vetrolomu. Pomembna dejavnost na kmetiji je tudi reja avtohtonega cikastega goveda, v okviru dopolnilne dejavnosti pa mleko in meso predelujejo v različne izdelke, ki jih prodajajo doma na kmetiji ali jih ponujajo na bližnjih stojnicah. Kot so v zavodu za gozdove zapisali v obrazložitev k priznanju, na kmetiji pri gospodarjenju z gozdovi dobro sodelujejo z gozdarji, Franci pa se dokaj redno udeležuje tečajev, ki jih organizirajo.

Gospodari po dedovem vzoru

V blejski območni enoti zavoda za gozdove so letos za najbolj skrbno lastnico gozda izbrali Polono Šibič iz Ljubljane, lastnico dvajset hektarjev gozda na Jelovici, ki se je odločila, da bo posest, ki jo je podedovala po svoji mami, uredila tako vzorno, kot jo je imel že njen ded. Ker za delo v gozdu ni bila usposobljena, je za sečnjo in spravilo lesa izbrala strokovno usposobljenega izvajalca. Svojo precej razdrobljeno posest je vzorno uredila. Gozdove je odprla z gozdnimi prometnicami in obnovila vse posestne meje. Sestoje redno pregleduje, tako je v zadnjem času odkrila več žarišč lubadarja in jih skupaj z izvajalcem sanirala. Lotila se je tudi obnove poškodovanih gozdov. Skupaj z možem opravlja potrebna gojitvena in varstvena dela, pri obnovi sadi tudi plodonosne drevesne vrste in s tem povečuje njihovo biotsko pestrost. Redno se udeležuje tečajev gojenja gozdov, s svojimi mnenji in predlogi sodeluje tudi pri obnovi gozdnogojitvenih načrtov. Dohodek iz gozda vrača v povečevanje in zaokroževanje posesti.

Oddajte svoj komentar

Kranj 11°

delno oblačno
vlažnost: 63 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

1/13

sreda

0/11

četrtek

-2/14

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PREDAVANJA / Škofja Loka, 17. april 2024

O ukvarjanju s homeopatijo

PRIREDITVE / Naklo, Preddvor, 18. april 2024

Digitalna tehnologija, družabne igre, zdravi odnosi

IZLETI / Naklo, 18. april 2024

S kolesom v Otoče

IZLETI / Kranj, 18. april 2024

Planinsko-pohodniški izlet na Jelenk

PRIREDITVE / Milje, 18. april 2024

Koncert citrark Notice

PRIREDITVE / Kranj, 18. april 2024

Navigacija ?GPS v gorah

PRIREDITVE / Jesenice, 19. april 2024

Mladost mesta rdečega prahu

 

 
 

 

 
 
 

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?