Izkopavanja je vodil dober poznavalec blejske arheološke zgodovine dr. Andrej Gaspari.

Živahna zgodovina za gradom

V iskanju dodatnih vsebin, ki bi obogatile sprehajalne poti na vzpetini na zahodni strani Blejskega gradu, so v prvi polovici julija potekala arheološka izkopavanja.

Bled – Na Bledu in v njegovi okolici je v zadnjih 15 letih potekalo več arheoloških izkopavanj, najpogosteje v širši okolici Blejskega gradu, med drugim na sedlu in na pristavi ob vznožju griča. »Bled z gradom je bil vedno eno od osrednjih interesnih področij slovenske arheologije. Že takoj po drugi svetovni vojni je začel izkopavati Jože Kastelic, v sedemdesetih Andrej Valič in kasneje priznani arheologi Andrej Pleterski, Timotej Knific, Milan Sagadin … Bolj na očeh so bile lokacije na sedlu, pristava, območje cerkve sv. Martina, medtem ko je bilo področje, kjer smo izkopavali v teh dneh, doslej nekako v ozadju,« pojasnjuje arheolog dr. Andrej Gaspari, predstojnik Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in vodja izkopavanj na vzpetini zahodno od gradu, seveda pa tudi dober poznavalec blejske arheološke zgodovine.

Zavod za kulturo Bled je k sodelovanju povabil ekipo strokovnjakov z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete, da z izkopavanji arheološko ovrednotijo tudi doslej še neraziskane predele v neposredni okolici gradu, s čimer bi lahko dodali nove vsebine, ki bi v tem delu Bleda lahko usmerjale sprehajalce in izletnike. »V nekaj letih naj bi z integriranimi arheološkimi raziskavami odkrili čim več o preteklosti, s katero imamo opravka na zahodni vzpetini grajskega hriba, kjer doslej razen nekaterih informacij o naključnih najdbah resnejših raziskav še ni bilo,« dodaja Gaspari. Najprej so opravili strukturni pregled, s terestričnim laserskim skeniranjem so izdelali zelo natančen tridimenzionalni model površja, neodvisno od tega pa so še s prostim očesom na terenu prepoznali posebnosti, ki jih lahko opredelijo kot arheološke, na primer terase, morebitne zidove in podobno.

Z geofizikalno raziskavo so še natančneje »pogledali« globlje pod površje in se odločili za izkopavanje tik pod vrhom vzpetine. Izkopali so okrog 14 metrov dolgo in dva metra široko področje in odkrili nekaj zanimivih izkopanin v časovnem razponu od prazgodovine in kulture žarnih grobišč pa vse do 17. stoletja. »Našli smo bronasto iglo s stožčasto glavico, ki jo skupaj s številnimi odlomki keramičnega posodja lahko umestimo v čas okrog leta tisoč oziroma devetsto pred našim štetjem, izkopanin iz obdobja rimskega cesarstva razen novca iz sredine tretjega stoletja tako rekoč ni, nekaj je kosov poznoantične, mogoče tudi zgodnje srednjeveške lončenine, kar močan pa je potem del keramike iz obdobja od 13. do 17. stoletja vključno z nekaj pečnicami in nekaj kosi vitraja …« najdbe odkrije vodja izkopavanj.

Že sama vzpetina s svojo naravno zaščito, strmimi in ponekod previsnimi skalnatimi robovi opozarja na prisotnost gradišča in naselbine v preteklosti, o čemer govorijo tudi najdbe. Arheologe je zanimalo tudi dejstvo, da se je ta del še do pred sto leti imenoval Nograd, kar namiguje na to, da so na južnem pobočju nekoč bili vinogradi. Na drugi strani vzpetine je tudi vidno obzidje, morda škarpa, ki je grajena z malto. To arheologi zaradi natančnejše umestitve zidu vzorčijo. Sicer že sama konfiguracija terena kaže na to, da gre za delo človeških rok. Gaspari meni, da bi v »delovni verziji« na podlagi najdb lahko govorili o poznoantični naselbini, seveda pa bodo več pokazale dodatne analize.

Izkopavanja so potekala prvih deset delovnih dni v juliju, ob vodji dr. Andreju Gaspariju sta sodelovali še strokovnjakinja za srednji vek dr. Tina Milavec in specialistka za metodologijo Manca Vinazza, v pomoč pa sta jim bila še Luka Škrjanc in Blaž Kumar, študenta arheologije na drugi stopnji. »Odločili smo se za manjšo, a strokovno preverjeno ekipo, saj je bila tako tudi intenzivnost dela močnejša,« je še povedal dr. Andrej Gaspari in dodal, da bodo izkopavanja v prihodnjem letu ali dveh v dogovoru z Zavodom za kulturo Bled še nadaljevali in poskušali dobiti konkretne odgovore o preteklosti na vzpetinah zahodno od Blejskega gradu.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

jasno
vlažnost: 65 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

6/23

petek

6/25

sobota

6/29

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

GLASBA / Šenčur, 12. april 2024

Šenčurska glasbena srečanja

IZLETI / Kokrica, 12. april 2024

Pohod na Križno goro

RAZSTAVE / Koroška Bela, 12. april 2024

Likovna dela sekcije Kreativnost

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 12. april 2024

Vzorčni valjček

PREDAVANJA / Žiri, 12. april 2024

O potovanju po Afriki

IZLETI / Kranj, 13. april 2024

Po Soški poti

GLASBA / Kranj, 13. april 2024

Večerna pesem

GLEDALIŠČE / Visoko, 13. april 2024

Na Visokem Emigranta

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...