Praznik oglarjev na Starem vrhu

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / torek, 6. avgust 2019 / 10:03  

Oseminštirideseti Dan oglarjev na Grebljici na Starem vrhu se je tradicionalno poklonil koparjem, oglarjem, kovačem, tesarjem ter drugim, ki ohranjajo kulturno dediščino in tradicijo rokovanja z lesom po starem.

Stari vrh – Predsednik Turističnega društva Stari vrh Tomaž Ažbe je pojasnil, da so letos kopo postavili in zakurili že teden dni pred osrednjim dogodkom. »Kopa se je cel teden kuhala, na Dan oglarjev pa smo prikazali trganje kope oziroma ločevanje oglja od nezgorelih drv,« je povedal Ažbe in nadaljeval: »V oklici Starega vrha je še pet aktivnih gorišč, na leto pa se skuha do dvajset kop. Nekoč so les pretvorili v oglje, ker je bil tako lažji in zato transport cenejši ter enostavnejši. Oglarjenje je kasneje zamrlo ob zatonu kovačev in s prihodom nove tehnologije, danes se oglje uporablja še za peko na žaru.« Za kopo je ves teden skrbel Tone Kokelj. »Kopo smo okoli stržena sestavili iz dvajsetih kubičnih metrov drv, ki smo jih zložili v piramido in pokrili s smrekovimi vejami in plastjo zemlje. Iz nje smo pridobili od 1500 do 1700 kilogramov oglja,« je povedal Kokalj. Ob sami kopi je na oglarsko nedeljo kovač Franc Bizovičar prikazoval kovanje po starem. »Najboljše oglje za kovanje se pridobiva iz trdega lesa, kot sta bukov ali javorjev. Oglje mora biti okroglo in kompaktno, ne sme se drobiti. Letno ga za kovanje porabim dve toni in pol,« je povedal Bizovičar.

Etnografski program 48. Dneva oglarjev so z oglarsko himno Oglarji smo s Starega vrha začeli Javorski pevci. Predstavila sta se Franc Tušek, zbiratelj starih motorjev, ki jih ima v svoji zbirki že več kot sto, in Marjan Kožuh, ki je pojasnil, kako se uporablja mlin za mletje koruze. Letos prvič je bilo moč videti pletenje košar – izdelovala sta jih Mirko Štibelj in Milan Čadež. Skupina žagarjev je žagala tramove po starem z ročno žago, drvarji pa so tokrat prvič prikazali še poseben dogodek med opravilom – pravo drvarsko malico. »Malica je bila običajno bolj kalorična in bogatejša. Drvarji so jedli kruh, klobaso, mleko, zaseko, pili črno kavo ali projo,« je pojasnil eden od drvarjev Frenk Dolenc. Nastopili so še Poljanski orgličarji in tamburaška veteranska skupina Bisernica Reteče, potekalo pa je tudi tradicionalno tekmovanje dvojic v »pajsanju« hlodov. V sklopu dogodka se je 46 pohodnikov podalo na pohod Med gorami, v zabavnem delu so nastopili Ansambel dveh dolin, Ansambel Toneta Rusa in Strmina Express. Tomaž Ažbe nam je še zaupal, da so ob tej priložnosti nekaj metrov stran od osrednjega prizorišča na novo postavili tudi razgledno točko v obliki podkvice, kjer se odpre pogled na Selško dolino in Julijske Alpe.

Oglarski praznik je Štefan Bogataj iz Žirov obiskal, ker je želel videti stare običaje, povezane z lesom. »Najbolj zanimivo je prikazovanje kuhanja oglja, saj gre za običaj, ki izumira, v naših koncih pa ni ravno poznan, ker se s tem niso nikoli ukvarjali,« je povedal Bogataj. Srečali smo tudi turiste iz Poljske, družino Zalewski, ki dopustuje na Četeni Ravni. Dan oglarjev so obiskali, ker so se želeli seznaniti s postopkom pridobivanja oglja, saj je slovenski postopek precej drugačen od tistega v njihovi deželi.