Čez prelaze potujejo zgodbe

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranjska Gora / četrtek, 15. avgust 2019 / 09:52  

Nevladno društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija je minuli konec tedna soorganiziralo dogodek Ogenj v Alpah, s katerim opozarjajo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah – letos pod temo Prelaz pripoveduje s poudarkom na gorskem prelazu Vršič.

Kranjska Gora – Gorski prelazi, kot poudarjajo v Cipri, niso samo prostor prehajanja, ampak tudi prostor dogajanja, zato se je treba z njimi ukvarjati. V Erjavčevi koči na Vršiču so v soboto poglede strnili strokovnjakinja za interpretacijo dediščine in poznavalka gora Marjeta Keršič Svetel, številnim znana tudi kot dolgoletna voditeljica televizijske oddaje Gore in ljudje, Grega Žorž iz Zgodovinskega društva Rapalska meja, Fedja Klavora iz Civilne iniciative Mangrt in predsednik Cipre Slovenija dr. Matej Ogrin.

Na eni strani so opozorili na danes prometno obremenjenost gorskih prelazov, tudi vršiškega, in nujnost iskanja rešitev razbremenitve prometa, na drugi strani pa na dejstvo, da so čez gorske prelaze v zgodovini skupaj z ljudmi potovale tudi njihove zgodbe in kultura. Marjeta Keršič Svetel je prepričana, da bi turisti radi prisluhnili tudi zgodbam krajev, ki jih obiskujejo. Mnogo zgodb bi bilo treba odkopati, ohraniti in pripovedovati, a čas se izteka, kajti lokalnega prebivalstva, ki o teh krajih veliko ve, je vse manj. Pomemben se ji zdi razmislek v povezavi dediščine in identitete s turizmom, v prispodobi besed: »Turizem je nekaj takega kot ogenj: lahko vam skuha kosilo ali požge hišo do tal.« Če turizem doživlja razmah in razvoj stihijsko, se slednje zgodi kaj hitro, zato Keršič Svetelova meni, da je to, kako nekdo gleda na svojo dediščino, v končni fazi politično vprašanje.

Da prelaz Vršič skriva še številne druge zgodbe, ki niso povezane le z ruskimi ujetniki v času prve svetovne vojne, je opozoril Grega Žorž. Po njegovem mnenju ta tudi ne bi smel biti le izhodišče za planinske izlete, ampak cilj. Ste vedeli, da je le nekaj metrov pred Kočo na Gozdu skoraj neviden most iz leta 1938, ki je dobil arhitekturno nagrado? Še vedno obstaja prva pot čez prelaz, ki jo je vredno prehoditi, tu so še objekti tehnične dediščine iz časa rapalske meje, ki imajo svojo zgodovino s številnimi zgodbami ...

Gorski prelazi so od nekdaj povezovali in ločevali. Fedja Klavora, arhitekt, ki se je po upokojitvi začel ukvarjati z zgodovino Bovškega, se spominja ene vršiških zgodb: »Tam nekje po devetdesetem letu je bil prelaz zaradi snega zaprt do prvega maja. Bovška dolina je trpela, ker prometa ni bilo. Trenta ne sme umreti, so bili pozivi. In neki Trentar je dal idejo in dvajset, trideset prostovoljcev nas je prekidalo Vršič z lopatami.« Zato, dodaja, ko razmišljajo o ukrepih omejevanja prometa, naj se na Trentarje le ne pozabi.

Preko zelenih pristopov si je treba prizadevati za ohranitev naravne in kulturne dediščine, ohranitev habitatov in biodiverzitete ter pospeševati lokalni razvoj podeželja, je sporočilo društva Cipra. Ogenj, ki so ga istočasno prižigali na več lokacijah v alpskih deželah (pri nas še na Vošci, Slemenovi špici, Ciprniku in Visoki Ponci), pa je, kot je sklenil Matej Ogrin, simbol upanja, povezovanja, varovanja Alp in narave kot enotnega življenjskega prostora. Akciji se pridružujejo v Društvu za naravo – Jalovec.