Zlata mrzlica

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Arhiv člankov / torek, 20. avgust 2019 / 10:14  

Tako imenovana zlata mrzlica se je pojavljala v različnem času na različnih krajih sveta. Šlo je za odkrivanje nahajališč zlata, s katerim so mnogi posamezniki obogateli, mnogim pa je pohlep po zlatu prinesel samo trpljenje ali pa so ga morali plačati tudi z življenjem.

Zlata mrzlica je nastopila tudi v Kanadi. Za reko Jukon na Aljaski, še manj pa za njen izvir v Kanadi, je vedelo le malo ljudi. Tu so lovili redki lovci. Podjetje Hudson's Bay Company je pošiljalo tja svoje trgovce s krznom. Dne 16. avgusta leta 1896 se je podoba bregov usodno spremenila.

Takrat so se George Carmack in njegova prijatelja Jim in Tagish Charlie po naključju ustavili na bregu pritoka Rabbit Creek (Zajčji potok) in v eni uri iz potoka pridobili za 13 dolarjev zlata. Odnesli so ga na policijo in prijavili najdbo. S tem je območje postalo prava meka za iskalce zlata z vsega sveta.

Vest se je kot blisk razširila po deželi. Iskalci zlata od blizu in daleč so hitro napolnili vsak meter obrežja. Njim so sledili trgovci, igralci, ženske in seveda tudi pustolovci. Potok se je kmalu preimenoval v Bonanza Creek. Predvidevajo, da se je v naslednjih treh letih odpravilo na območje Klondika na jukonskem ozemlju okoli sto tisoč ljudi.

Samo v glavnem mestu Dawson City se jih je nastanilo okoli 35 tisoč. Mesto je postalo za kratek čas »severni Pariz«, največje kanadsko mesto, v katerem je prekipevalo od življenja. Kot gobe po dežju so nastajali salooni, plesne dvorane in gledališča, denarja pa je bilo toliko, da so si dame naročale obleke kar iz Pariza. Dawson je prišteval med znamenite osebnosti Kathleen Eloise Rockwell oziroma Klondike Kate, Texa Rickarda in tudi pisatelja Jacka Londona.

Konec je bil tak kot začetek: hiter in nepričakovan. Zlato je bilo vse redkejše, iskalci so začeli zapuščati zemljo in se seliti na Aljasko, od koder so prihajale vesti o neskončnih zakladih. Leta 1907 so zaprli zadnjo plesno dvorano in tri leta kasneje je imel Dawson samo še 3.013 prebivalcev. V pokrajino se je vrnil mir – do let med drugo svetovno vojno.

Ameriški strokovnjaki so predvideli japonsko invazijo na Aljasko. V pičlih sedmih mesecih je dvajset tisoč ljudi, vojakov in civilistov, naredilo cesto, ki še zdaj povezuje Dawson City s Fairbanksom, ki leži 2451 kilometrov severneje. Pravi razcvet je doživelo mesto šele po letu 1965 z novim vzponom rudarstva. Našli so velika nahajališča cinka, svinca, srebra, bakra in zlata. Zdaj je Dawson City eno od najbolj znanih obnovljenih rudarskih mest v Severni Ameriki.

Rekli so

Upanje je nekaj mehkega, ki se spusti na dušo, zapoje melodijo brez besed in nikoli ne obmolkne. (Emily Dickinson)

To, da je nekdo umrl, še ni dokaz, da je živel. (Stanislav Jerzy Lec)

Složnost je brezpogojna zahteva za preživetje malega naroda. (Anton Trstenjak)

Smeh ni greh

»Včeraj zvečer sem spoznala, da je moj šef tudi zasebno prav tak kot v službi – samo govori in nič ne naredi.«

Na sodišču: »Zakaj ste zastrupili svojo ženo?« »Ker nisem imel dovolj denarja za ločitev.«

»Kar meni na kolena se usedite. Sem že toliko star, da me ne bo motilo,« reče starejši moški mladi ženski v veliki gneči na avtobusu. Ko se nekaj časa tako vozita, se moški zopet oglasi: »Veste, spoznal sem, da nisem še tako star, kot sem mislil ...«