Pokojni Ivan Oman je bil rad kmet. Kmečkemu stanu je ostal zvest do konca življenja. Dokler je zmogel, je pomagal sinu Janezu in snahi Marjani. / Foto: arhiv Gorenjski glas

Gospod kmet in domoljub iz Zminca

Čeprav je bil pokojni Ivan Oman brez formalne izobrazbe, je bil razumnik, intelektualec, glasnik delovanja po zdravi pameti in zagovornik doslednosti, delavnosti, poštenosti, solidarnosti in sodelovanja. Zato so mu mnogi rekli 'gospod kmet'.

Ivan Oman je v pogovoru z Eriko Jazbar in Dejanom Valentinčičem, objavljenem v knjigi z naslovom Ivan Oman – Za naš dragi dom in rod, povedal, da so nekateri razmišljali, da bi moral on namesto Jožeta Pučnika sodelovati na volitvah za predsednika Predsedstva Republike Slovenije leta 1990. »Meni je po volitvah France Bučar rekel, da bi moral jaz kandidirati, da bi zmagal. A tega ne verjamem. Meni se zdi, da je v Avstriji Ljudska stranka pričakovala, da bom jaz kandidiral, ker so me to tudi direktno spraševali,« je povedal Ivan Oman.

»Moja pokojna žena je bila Rohotnikova Marica iz Breznice pod Lubnikom, izpod zvona svetega Lovrenca. Marico, rojeno Križnar, sem poznal vseskozi, pri svojih petindvajsetih pa sem se odločil zanjo. Potem pa skozi štiri leta hodil vasovat. Poročila sva se na binkoštno nedeljo, 5. junija 1960, v župni cerkvi svetega Jakoba v Škofji Loki. Nekaj mesecev pred poroko sem prevzel kmetijo od očeta,« se spominja Ivan Oman. Ivanu in Marici se je rodilo sedem otrok. Prvi dve sta bili punčki, vendar je druga umrla. Tretji je bil sin Janez, ki sedaj gospodari na Karlinovem domu.

Na nekatera srečanja in pogovore v svojem osebnem in poklicnem življenju sem še posebej ponosen. Kar nekaj jih je bilo in med njimi postavljam zelo visoko srečevanja s pokojnim Ivanom Omanom. Srečevala in pogovarjala sva se v parlamentu, na najrazličnejših prireditvah in zborovanjih, pa na njegovem domu v Zmincu, za mizo, za katero so sedele ugledne osebnosti slovenskega političnega in javnega življenja. Zadnjič sva se pogovarjala leta 2015 v Bohinjski Bistrici, na pogrebu dr. Franceta Bučarja, njegovega sopotnika in soborca za samostojno Slovenijo.

Kmetu je vračal čast

Karlinovega Janeza, tako se po domače reče pri Omanu, Janez pa je krstno ime pokojnega politika, je zanimala politika. Blizu mu je bila misel Janeza Evangelista Kreka, programi evropske krščanske demokracije in predvojne Slovenske ljudske stranke, ki jih je spoznaval v pogovorih s profesorjem klasičnih jezikov Ivanom Dolencem, vidnim članom predvojne ljudske stranke. Začel je v lokalni in občinski politiki kot škofjeloški občinski odbornik med letoma 1968 in 1974, predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik sveta krajevne skupnosti Zminec. V teh letih preberemo o Omanu marsikaj zanimivega. Med drugim so mu očitali, da je na dan pogreba pokojnega jugoslovanskega predsednika Tita, ko je večina ljudi pred televizorji spremljala njegov pogreb, polival po svojih travnikih gnojnico. V pogovoru za knjigo Erike Jazbar in Dejana Valentinčiča »Ivan Oman – za naš dragi dom in rod« je povedal, da je tisti dan razvažal gnoj, in ne gnojnice, ker je bil pač lep in za tako opravilo primeren dan.

Ivanu Omanu je položaj kmečkega stanu, sam je prevzel vodenje domače kmetije leta 1960, ležal na duši. V začetek osemdesetih let segajo njegovi poskusi ustanavljanja kmečkih društev in kmečkega sindikata. Zaradi tega je bil klican na zagovor.

Prelomna pa so bila osemdeseta leta. Skupaj z dr. Emilom Erjavcem in pokojnim dr. Francetom Zagožnom. Maja leta 1988 je bila v Unionski dvorani v Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza, geslo zborovanja pa je bilo »Ali mora kmet res samo ubogati?«. Čeprav smo bili uradno res samo zveza, smo bili tudi dejansko prva politična stranka v Sloveniji, je pogosto ponavljal Oman in odgovarjal tistim, ki so častili svoj primat v ustanavljanju političnih stran na Slovenskem. Slovenska kmečka zveza je po Omanovi zaslugi dejavno stopila na slovensko politično prizorišče, se vključila v Demos in leta 1992 postala Slovenska ljudska stranka. Ivan Oman je tudi njen idejni oče.

Za urejeno državo z veliko svobode

Veliko besed je bilo te dni že napisanih in povedanih o politični sliki pokojnega Karlinovega Janeza iz Zminca. Življenje je poznal iz življenja in iz svojih izkušenj, ne le iz knjig. Pisal in govoril je tisto, o čemer so si nekateri takrat komaj upali sanjati. Poguma mu ni manjkalo. Če ga ne bi imel, ne bi januarja leta 1990 na zborovanju Demosa v Cankarjevem domu po tem, ko je nekdo iz Slovenske demokratične zveze 'cincal', da bi bile volitve tveganje, stopil za govornico in izrekel sedaj že znamenite besede: Na volitve gremo zato, da zmagamo! In požel je velik aplavz. Tudi ko so nekateri oklevali glede sodelovanja v Demosu, jih je povabil na svoj dom v Zminec in prepričeval, da je to pogoj za spremembo političnega sistema.

Pokojni graditelj samostojne Slovenije je bil zagovornik liberalne države z veliko svobode, na drugi strani pa tudi konservativnosti, ki je ni jemal kot nazadnjaštvo, ampak kot upoštevanje vrednot, kot so delo, poštenje, vzajemnost, solidarnost, zaupanje in medsebojno spoštovanje. Domoljubja ni štel k nacionalizmu. Dom in rod sta bila zanj nekaj svetega. Po njih se je ravnal tudi sam. Čeprav je bil odločen in je znal naglas in neposredno povedati, kaj misli, je bil potrpežljiv in razumevajoč do drugače mislečih. To pripovedujejo njegovi sodelavci v stranki, tako v Slovenski ljudski stranki in v stranki Slovenskih krščanskih demokratov, v katero je prestopil, da bi pomagal k njuni združitvi, v Predsedstvu Republike Slovenije, katerega član je bil, in kot poslanec državnega zbora. Trudil se je, da je predsedstvo republike, kljub politični različnosti, sprejemalo ključne osamosvojitvene odločitve enotno. Kritičen je do nekaterih dejanj tedanjega časa. Glede na toliko neumnosti, ki smo jih počeli, je pravi čudež, da je osamosvojitev uspela, je povedal pred tremi leti. Bil je kritičen, pa tudi razumevajoč do svojih političnih sopotnikov in tudi do drugače mislečih. Razumel je njihove razloge, zakaj so ravnali tako. Do konca je zagovarjal spravna dejanja. Zanj je bilo eno takih tudi odpoved lustraciji po zamenjavi oblasti.

Obletnice delijo, ne združujejo

Pokojni Ivan Oman, za katerega pravijo in pišejo, da je bil svetla zvezda slovenskega javnega življenja, je zadnja leta redkeje posegal v slovenski politični vsakdan, ni pa molčal. Znal je jasno povedati, kaj misli. To človeku, ki ve, kaj hoče, ni težko. Težko razume, ali pač, da se vsaka obletnica namesto v slavje spremeni tudi v politični obračun. »Ko bomo normalno sodelovali in se zavedali samega sebe, bomo prava demokracija,« je povedal leta 2016. »Bog nas je popeljal iz Egipta skozi Rdeče morje, sedaj pa tavamo po puščavi. Pravim, da nam mora bog poslati preroka, ki nas bo peljal čez Jordan.« Na lanski počastitvi 30. obletnice ustanovitve Slovenske kmečke zveze pa je opozarjal, da države nismo vzeli dovolj resno. Med seboj moramo začeti normalno sodelovati, brez sovraštva, ob zdravi konkurenci. Pričakovali smo, da bomo druga Švica, pa nismo. Sprejemamo reformo za reformo, vendar ostaja vse po starem, je kritičen do sedanjih razmer v državi. Za njeno ustanavljanje je tvegal vse, kar je lahko, zato je vreden našega trajnega spoštovanja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

pretežno jasno
vlažnost: 45 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

5/17

petek

2/20

sobota

5/23

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Lesce, 20. september 2019

Srečanje gorenjskih literatov

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. september 2019

Aktivnosti Medgeneracijskega centra

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. september 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 20. september 2019

Poletavci v žrebu za skiro

OBVESTILA / Lesce, 20. september 2019

Triglav vabi nove pevce

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. september 2019

Aktivnosti Medgeneracijskega centra

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. september 2019

Aktivnosti Medgeneracijskega centra

PRIREDITVE / Žiri, 20. september 2019

Predstavitev nove knjige Apolonije Klančar

 

 
 

 

 
 
 

Za naravi prijazen turizem / 20:40, 19. september

Alias Primož, ni bilo tablet !
Tablete vzamem samo takrat kadar mi psiha dol pade kot padejo gate debele mame na anoreksični punci.

Za naravi prijazen turizem / 15:31, 19. september

Tableta popustila a?

Spomin na požig Kokre / 15:30, 19. september

Ubogi šofer kamiona, menda je prevažal žabjo volno iz Žabnice v Kokro...

Spomin na požig Kokre / 15:27, 19. september

Evo ga, še eden :)

Za naravi prijazen turizem / 13:51, 19. september

"Za naravi prijazen turizem"-----------------------------Naravi prijaznega turizma ni. Turizem je škodljiv.Posledice turizma so za naravo ka...

Spomin na požig Kokre / 09:46, 19. september

Kokrjani se vedno cakamo na opravicilo tistih naslednikov revolucije, ki so z namerno provokacijo, ubojem soferja kamiona, ki je prevazal sa...

V spomin na padle borce / 21:27, 18. september

Domobranci 1941!??? No, Primož!!! Hudo je priznati namensko žrtvovanje nedolžnih vaščanov, tudi v Srednji Radovni in ... za "svobodo"? Tudi Rusi so "osvobodili" Poljsko.

 

 

/* GRAWE */ /* END grawe */