Prekmurje v Trianonu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 26. avgust 2019 / 09:43  

Po prvi in drugi svetovni vojni so velike sile prekrajale politični zemljevid Evrope, Sloveniji največkrat v škodo. Izjema je Trianonska mirovna pogodba (1920), ki je potrdila priključitev Prekmurja v Kraljevino SHS …

Trianonska mirovna pogodba

Za kaj je šlo v Trianonu? »Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko, ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, od tega cca 3,3 milijona ljudi, ki so se šteli za Madžare. Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli Avstro-Ogrski pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Trianonska mirovna pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon, v Versaillesu pri Parizu. Eno od glavnih določil pogodbe je omejilo število vojakov na 35.000. S to pogodbo so bila Ogrski odvzeta naslednja ozemlja: Slovaška in Podkarpatska Rutenija sta pripadla Češkoslovaški, Gradiščansko je pripadlo Avstriji, dve tretjini Slovenske krajine (Prekmurje), Slavonija in Banat so pripadli Kraljevini SHS, Transilvanija je pripadla Romuniji.« (Vir: Wikipedija)

Ozadje Trianona

Poglejmo si zdaj še ozadje Trianonske pogodbe. O tem piše dr. Uroš Lipušček v svoji knjigi Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919; na strani 17 beremo, kar sledi. »ZDA so imele odločilno vlogo pri določanju mej v Evropi po prvi svetovni vojni. Ameriški predsednik Wilson je na pariški mirovni konferenci 1919. leta nastopal kot vrhovni razsodnik. Evropski narodi in tudi Slovenci so v njem videli državnika, ki bo postavil temelje novega, bolj pravičnega mednarodnega sistema, temelječega na demokraciji in pravici narodov do samoodločbe. Potek pariške mirovne konference je pokazal, da je Wilson kljub dobrim namenom postal žrtev stare diplomacije oziroma tajnih sporazumov, ki so jih med seboj sklepale najmočnejše članice antante. Ameriška delegacija je med konferenco razpadla na več nasprotujočih si skupin. To je na svoji koži občutila tudi delegacija Kraljevine SHS, v kateri so bili tudi slovenski predstavniki. Predsednik Narodnega sveta dr. Anton Korošec je novembra 1918. leta med pogovori v Parizu skoraj slepo zaupal zagotovilom Wilsonovega najbližjega sodelavca, polkovnika Edwarda M. Housa, da bodo na mirovni konferenci priznali upravičene slovenske oziroma jugoslovanske zahteve. Le nekaj mesecev kasneje je bil Korošec zaradi prelomljenih Housovih obljub odločno proti temu, da bi Wilsonu prepustili arbitražo glede meje z Italijo. Slovenci smo na mirovni konferenci izgubili ne samo Trst in Gorico, ampak celo več ozemlja, kot ga je Italija dobila na podlagi tajnega londonskega pakta iz 1915. leta, po plebiscitu leta 1920 pa tudi Koroško. Zahvaljujoč nekaterim ameriškim ekspertom, predvsem majorju in univerzitetnemu profesorju Douglasu Johnsonu, predsedniku teritorialne komisije in francoskemu diplomatu Tardieuju ter prizadevnosti nekaterih slovenskih delegatov v delu južne Koroške, ki je ostala v Sloveniji, in na južnem Štajerskem skupaj z Mariborom, ni bil razpisan plebiscit. Prav tako je imel omenjeni ameriški ekspert največ zaslug, da so mejo med Kraljevino SHS in Madžarsko določili severno od reke Mure, kjer poteka še danes. Čeprav so imele ZDA največji vpliv pri prekrajanju meja v tem delu Evrope po prvi svetovni vojni, njihova vloga še do danes ni v celoti pojasnjena.« To je avtorjev uvod v knjigo o tem, kako je Prekmurje prišlo v Jugoslavijo. Po prvi svetovni vojni smo Slovenci doživeli dve veliki narodnostni tragediji, izgubo Primorske in Koroške. Prekmurje pa smo na novo pridobili. Ta pridobitev pa ni prišla sama od sebe, v tej zgodbi so veliko vlogo odigrali nekateri posamezniki, najvidnejši je ameriški ekspert Douglas Johnson. Glavno vlogo so seveda odigrali številni naši posamezniki in organizacije, nazadnje pa še vojska Kraljevine SHS, ki je 17. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. To zasedbo je Trianonska pogodba naslednje leto samo še potrdila.

Nismo naprodaj!

Pa še ena čisto sveža o trgovanju z ozemlji. Predsednik Trump se baje ogreva, da bi ZDA od Danske kupile od nje odvisno Grenlandijo. Grenlandska vlada diplomatsko odgovarja, da Grenlandija ni naprodaj. »Dobro sodelujemo z ZDA in to vidimo kot izraz povečanega interesa za vlaganje v naši državi in možnosti, ki jih ponujamo.« Pa še nekaj podatkov o Grenlandiji. Glavno mesto: Nuuk. Površina: 2.166.086 kv. km (največji otok sveta). Prebivalstvo: 56.615 (najmanj naseljeno odvisno ozemlje na svetu). Samouprava od leta 1979. Prekritost z ledom: 84 odstotkov (se krči).