Pogled na arheološka izkopavanja z zvonika župne cerkve / Foto: Uroš Košir, Avgusta

Cerklje dobivajo novo zgodovino

Sredi poletja so v središču Cerkelj ob župni cerkvi potekala arheološka izkopavanja. Dokumentiranih je 65 slovanskih grobov izpred približno tisoč let, obrambni stolp proti turškim vpadom ter zanimive najdbe iz zadnjih dveh stoletij. Zgodovina kraja se premika za še nekaj sto let v preteklost.

Cerklje – V okviru menjave komunalne infrastrukture v Cerkljah že dlje časa potekajo obsežna gradbena dela na glavni cesti skozi kraj na relaciji Zgornji Brnik–Krvavec. Na začetku poletja so stroji zabrneli tudi v neposredni bližini župne cerkve Marijinega vnebovzetja, zgrajene med letoma 1777 in 1783 na lokaciji srednjeveške predhodnice, prvič omenjene leta 1239. Na poziv mimoidočega, ki je na gradbišču opazil ostanke zidu, je odgovorna konservatorka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine arheologinja Judita Lux izdala odločbo o arheološkem najdišču ter o takojšnji ustavitvi gradbenih del. »Odločba je bila vročena lastniku Republiki Sloveniji, saj gre za državno cesto, in investitorju Občini Cerklje na Gorenjskem. Ob pozitivnem pristopu občinske uprave je podjetje Avgusta iz Idrije že takoj naslednji dan začelo izkopavanja,« je ob srečnih okoliščinah, ki so pripeljale do predhodnih arheoloških raziskav, zadovoljna Luxova, saj so ob prvih ogledih na terenu poleg zidu odkrili tudi vidne ostanke človeških kosti.

V nadaljevanju so arheološka izkopavanja vključno z opravljenimi arheološkimi nadzori gradbenih del potekala 32 delovnih dni – med 28. junijem in 9. avgustom. Ekipa Avguste, ki je opravljala terenska dela pod vodstvom dr. Uroša Koširja, je štela dnevno tudi do devet arheologov in nekaj tehnikov. Po besedah odgovorne konservatorke je najdba slovanskih grobov precejšnje presenečenje, saj v Cerkljah niso pričakovali nahajališča iz obdobja slovanske poselitve.

Arheologi so skupaj dokumentirali 65 grobov, ki so jih skozi čas sicer poškodovali različni gradbeni posegi. »Izmed vseh dokumentiranih grobov je bilo v celoti ali delno izkopanih 59 skeletov. Nekateri grobovi so se namreč nadaljevali izven izkopnega polja in jih ni bilo mogoče v celoti izkopati, saj bi bili v tem primeru primorani razširiti območje raziskave, kar bi presegalo meje območja gradbenih posegov,« ob tem poudarja dr. Uroš Košir; da na skeletih na splošno ni bilo opaznih posebnih značilnosti, ne iz arheološkega ne iz antropološkega vidika. V grobovih odkrite najdbe – uhani, prstani, obsenčni obročki in drugi deli ženske noše – naj bi bile sicer tipične za slovanske grobove na področju Gorenjske. Po mnenju arheologov je glede na preliminarne podatke, ki so jih zbrali med raziskavo, odkrito grobišče moč umestiti v čas 10. in 11. stoletja. Natančnejša datacija bo seveda mogoča po opravljeni identifikaciji in analizah vseh odkritih predmetov.

Kljub temu da se najdba slovanskih grobov nekako postavlja v ospredje, pa dr. Košir poudarja: »Čeprav so bili grobovi tisto glavno presenečenje, mogočen stolp protiturškega obzidja v našem pogledu ni nikoli stopil v drugi plan, saj gre za najdišče z ostalinami iz različnih obdobij, ki so vsa pomembna za razumevanje zgodovine tega območja. Enakovredno so bili obravnavani slovanski grobovi, stolp protiturškega tabora, ostanki kaplanije iz 19. stoletja in bunkerja iz druge svetovne vojne. Vsaka najdba ima svojo zanimivo zgodbo.« Seveda pa so, kot pove Judita Lux, vsi kasnejši posegi na tem področju slovansko grobišče zagotovo tudi uničevali. To se delno širi tudi v smeri proti zahodu in vzhodu. »To je izven območja tokratnih gradbenih posegov. Če bodo v prihodnosti na tem delu načrtovani novi posegi v podpovršino, bo vsekakor treba območje tudi arheološko raziskati,« poudarja dr. Uroš Košir.

Kot je povedala odgovorna konservatorka kranjske enote ZVKD, seveda z grobiščem velja v bližini povezati tudi morebitno naselbino, za to bo po smernicah Zavoda na nekaterih območjih gradbenih del tudi v prihodnje še potekal arheološki nadzor.

Na vprašanje, kako so se med izkopavanji na njihovo delo odzivali v Cerkljah, je vodja izkopavanj povedal: »Lahko bi rekli, da so bili odzivi različni. Nekateri so si z zanimanjem ogledovali potek del in spraševali o podrobnostih odkritij, spet drugi so z negodovanjem dali vedeti, kaj si mislijo o arheologiji in dediščini Cerkelj. Občina nam je bila vedno v podporo, saj je s tem pripomogla tudi k boljšim delovnim pogojem in hitrejšemu zaključku del. Spodbudno je bilo videti, da je bilo veliko zanimanja pri mlajših generacijah, predvsem predšolskih otrocih, ki so z zanimanjem opazovali odkritja v njihovem domačem kraju. Nadvse so jih navdušili predvsem najdeni skeleti.«

V prihodnje sledi poročilo o izkopavanjih, tako imenovana poterenska faza raziskave. »Ta pogosto traja dlje kot same terenske raziskave, predvsem zaradi čiščenja, konzervacije in dokumentiranja odkritih predmetov, izdelave načrtov in poročila ter urejanja celotnega arhiva najdišča. Časa za oddajo končnega poročila je zakonsko dve leti, čeprav se vedno trudimo, da se takšne zadeve končajo pred rokom,« je še povedal dr. Uroš Košir. Skrbnik najdb je Gorenjski muzej, interes občine pa je, da bi bile te nekoč v prihodnosti predstavljene v domačem kraju.

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

delno oblačno
vlažnost: 87 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

6/22

sreda

6/20

četrtek

10/19

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Škofja Loka, 27. maj 2020

Vpis učencev v glasbeno šolo

RAZSTAVE / Škofja Loka, 27. maj 2020

Zornica

IZLETI / Brezje pri Tržiču, 30. maj 2020

Spletno Majsko romanje po Rožnovenski poti

IZLETI / Kranj, 25. junij 2020

Štiridnevni izlet v Bosno

IZLETI / Kranj, 3. julij 2020

V Romunijo

IZLETI / Kranj, 9. september 2020

Letovanje na otoku Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 23:11, 26. maj

Partizani trdijo, da so pobiti v povojnih pobojih izdajalci. Glede na veliko število grobišč po naši državi in tudi na veliko število umorje...

Obiskali partizansko bolnišnico Košuta / 15:06, 26. maj

Ne pozabi vzroka. V kolikor ne bi okupator napadel takratno Jugoslavijo in če ne bi nekateri ljudje stopili v pomoč okupatorju z izdajanjem ...

Poleti bom šla v Prekmurje / 14:16, 26. maj

Nisem še prepričan, če je ta gesta ravno za pozdraviti, ker nekaj nam ne bo šenkal nihče, ampak smo vedno plačniki državljani. Sliši se pa r...

Ob polnoletnosti nov izziv / 14:11, 26. maj

Da me ne bo kdo napačno razumel, tudi sam sem sodeloval v akciji in nabral kar polno vrečo tiste velike rumene vreče, smeti. Prepričan sem, ...

Zakaj so inšpektorji in redarji brskali po smeteh / 12:06, 26. maj

Te vrste ljudi je treba strogo kaznovati in z imenom javno objaviti

Za odprte trgovine ob nedeljah / 09:35, 26. maj

Zaprtje prodajaln, trgovin ob nedeljah bi pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti, verjetno je zato tudi PV in minister spremenil mnenje in do tega ne bo prišlo !

Za odprte trgovine ob nedeljah / 08:13, 26. maj

Glede na to, da je za odprtje trgovin ob nedeljah tudi Trgovinska zbornica, vlada ne more temu nasprotovati. Na eni strani so papirnati sind...