Opomin krvave preteklosti

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 5. september 2019 / 10:27  

Monte Robon / Velika Bavha (1980 m n. m.) – Srce zaboli, ko hodiš po Julijskih Alpah in zreš v neme, a tako glasne ostaline prve svetovne vojne. Kraški svet speleoloških znamenitosti.

Naš tokratni izlet nas bo vodil v bližino kaninskega, natančneje na Veliko Bavho / Monte Robon, ki leži severno od Male in Velike Černelske špice. Vršni del vzpona poteka po nemarkirani, a dokaj lahko vodljivi stezici po izrazitem kraškem svetu, ki je kot labirint prepreden s številnimi luknjami, brezni, škrapljami in žlebiči. Razgled z vrha je pa en sam AH in OH.

Zapeljemo se proti Ratečam in nadaljujemo proti Trbižu, kjer zavijemo levo v smeri Bovca in Nevejskega sedla. Ob Rabeljskem jezeru zavijemo desno in nadaljujemo do Nevejskega sedla. Tik pred sedlom, ko se začne cesta spuščati, na levi strani opazimo gozdno cesto. Do sem se bomo vrnili peš, saj se tukaj začne naš vzpon. Primernega mesta za parkirati ni, zato se zapeljemo nižje proti sedlu in na primernem mestu parkiramo. Predlagam veliko parkirišče na levi strani, saj bomo na to parkirišče ob vrnitvi sestopili.

Po asfaltirani cesti se vrnemo do začetka prej omenjene gozdne ceste, kjer se začenja naša pot št. 637. Po nekaj minutah se pot odcepi desno in začne strmo vzpenjati po stopnicah. Malce višje se nam začne odpirati razgled na Zahodne Julijce, pot se položi. Nadaljujemo prečno skozi gozd. Zmernemu vzponu sledi celo nekaj krajših spustov. Razgledna pot, navdušujoča, poteka po trasi nekdanje vojaške mulatjere. Približamo se vznožju strme stene Velike Bavhe, kjer pot zavije desno in se vzpne čez krajše melišče. Pot nas po kratkem prečenju pripelje na rob hudourniške grape, po robu katerega se povzpnemo po ustja grape. In tukaj? Kot bi vstopili skozi vrata, saj se pred nami odpre idilična visokogorska krnica. Skozi krnico se sprehodimo malce bolj v desno, kjer se priključimo poti št. 636, po kateri bomo nato sestopili. Sledimo poti, ki se v okljukih vije čez strmino pred nami in nas pripelje na sedlo Vrh Laških brežičev / Sella Robon, kjer je informativna tabla z mizo in dvema stoloma. S sedla nadaljujemo levo po lepo sledljivi, a nemarkirani poti, ki se prečno vzpne čez strmo pobočje, nato pa se položi. Gremo mimo vojaških ostalin po široki umetni polici, nato pa sledi le še kratek vzpon in že smo pri speleološkem bivaku Modonutti – Savoi. Od bivaka nadaljujemo levo, pot je lahko sledljiva. Prečno se povzpnemo po izpostavljeni polici, kjer zavijemo desno v škrbino, skozi katero nas vodijo kamnite stopnice. Joj, če bi te skale znale govoriti, kakšno grozo vojnih dni bi lahko povedale! Višje se pot položi, a orientacijsko postane težja, saj je pred nami kraški svet – svet številnih brezen in škrapelj. K sreči nam pomagajo številni možici. Pot se obrača bolj v desno, gre mimo manjših brezen. Tik pod vrhom je veliko brezno, mimo katerega gremo čez ogromno skalo, ki jo je treba preplezati ali obhoditi. Ko smo na drugi strani, nas do vrha loči le še nekaj minut lahkotne hoje.

Z vrha se odpre lep pogled na Kaninsko pogorje, na osrčje Zahodnih Julijcev, ko pogledamo proti Sloveniji, pa se pogled ustavi na Mangartu, Jalovcu in mogočni Loški steni.

Do sedla sestopimo po poti vzpona, nato pa sestopimo v krnico, kjer nadaljujemo levo, po poti št. 636. Sledi 150 višinskih metrov vzpona na neizrazit preval, na drugi strani katerega je izjemno lepo ohranjena vojaška mulatjera čez planotast kraški svet. Idilično! Na razpotju zavijemo ostro desno navzdol proti Nevejskemu sedlu. Sledimo razgledni mulatjeri, ki po razglednem svetu zavije v gozd in prijetno zavijuga navzdol, mimo ostankov kasarne Poviz. Ko dosežemo gozd, se pot hitro in strmo spušča, mimo še enega vojaškega objekta. Hitro dosežemo zaključek smučišča, ga prečimo in v nekaj minutah smo pri svojem jeklenem konjičku.

Nadmorska višina: 1980 m
Višinska razlika: 850 m
Trajanje: 5 ur in 30 minut
Zahtevnost: 4 / 5