Pod Ratitovcem sprva dvajset hub

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 6. september 2019 / 18:16  

Miha Markelj iz Železnikov se je v svoji doktorski disertaciji poglobil v srednjeveško naselitev Tirolcev v zgornji del Selške doline. Prve kmetije so bile ob koncu 13. stoletja osnovane v Sorici in prav tam bo jutri v okviru prireditve Pozdrav jeseni predstavil svoja najnovejša dognanja.

V strokovnem predavanju, ki ga pripravlja jutri, v soboto, ob 19. uri v Groharjevi dvorani v Sorici, bo Miha Markelj povzel dognanja svoje doktorske disertacije, ki predstavlja prvo enovito študijo o srednjeveški naselitvi Tirolcev na območje vasi pod Ratitovcem. Doktorat je zagovarjal konec maja na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Mladi raziskovalec, ki se že več let posveča tej tematiki, se je v doktorski disertaciji z naslovom Višinska kolonizacija zgornjega dela Selške doline posvetil analizi razvoja posestne in populacijske strukture od konca 13. stoletja, ko so freisinški škofje podložnike iz Innichena začeli naseljevati na območje Sorice in okoliških vasi. »Predavanje bo sistematično prikazalo in ovrednotilo do sedaj znano strokovno in znanstveno literaturo ter relevantne arhivske vire, na podlagi katerih lahko jasno prikažemo nastanek in razvoj prvih kmetij na tem območju. S pomočjo zasledovanja kontinuitete pa dobimo tudi uvid v historiate posameznih rodbin, ki nam prikažejo njihov razvoj oz. propad tekom srednjeveškega in zgodnje novoveškega obdobja,« je razložil.

Osnovo njegovega raziskovalnega dela je predstavljalo vseh 51 ohranjenih urbarjev freisinškega loškega gospostva, oprl se je tudi na franciscejski kataster za Kranjsko, staro zemljiško knjigo za ozemlje Škofje Loke in krstne matične knjige Župnije Sorica. Pridobljeni podatki so mu omogočili rekonstrukcijo naselitve v vasi pod Ratitovcem, prav tako pa tudi razvoj vaških skupnosti in posameznih kmetij. Do leta 1291 je bilo naseljenih prvih dvajset hub oz. kmetij: devet v Spodnji Sorici, šest v Zgornji Sorici in pet v Spodnjih Danjah. Naselitev se je nato razširila še v Zgornje Danje, v zaselka V Dolini in Trojar, v vas Ravne in Michltal oz. srednjeveško naselbino na območju Groblje nad Zalim Logom, kasneje pa še na ozemlje Torke, Zabrda in Prtovča. »Domnevamo, da je načrtno naseljevanje potekalo od 1283 do 1340. V prvih letih naselitve so imele kmetije od 5,5 do sedem hektarov površin. Zemljiški gospodje so jim dodelili zelo enake deleže, so pa kmetije na osončeni legi imele malo manj površin kot tiste na manj rodovitnih tleh. Kmetije, ki so bile osnovne najprej, so imele možnost krčenja večjega in iz gospodarskega vidika bolj rodovitnega območja, tako na območju naselbin kot na planinah,« je razložil.

Analiza arhivskih virov je pokazala tudi določene aspekte razvoja populacije. Iz krstne knjige je denimo ugotovil, da je bilo na prehodu iz 17. v 18. stoletje v enem letu na območju soriške »župe«, ki je zajemala podratitovške vasi, v povprečju rojenih 35 otrok na leto, največ rojstev pa je bilo leta 1670 – kar 59. »Na posamezni kmetiji je bilo v povprečju od osem do 14 otrok, je pa nekaj otrok umrlo takoj ali pa kmalu po krstu.« Rodbinska kontinuiteta na kmetijah se je ohranjala dolgo časa, ponekod je ostala nespremenjena vse od naselitve pa do leta 1825. Pogosto so bile gospodarice ženske, ki so zagotavljale ohranjanje družinskega rodu na kmetiji. Najbolj pogosto osebno ime je bilo Marina (Marija), najpogostejši priimek pa Frölich.

Pridobljeni rezultati odpirajo tudi možnosti za nadaljnje raziskovalno delo. »Z razširitvijo raziskave in pritegnitvijo relevantnih virov za območje Innichena bo na podlagi dobljene kontinuitete možno iskati posamezna območja oz. konkretne kmetije, s katerih so se podložniki iz Tirolske konec 13. stoletja naselili v zgornji del Selške doline. Omenjeno bo mogoče z interdisciplinarnim povezovanjem različnih relevantnih zgodovinskih podatkov disertacije in uporabo modernejših interaktivnih prostorskih podatkov.«

Markelj se sicer že prihodnji teden za mesec dni odpravlja v Francijo, na Fakulteto za kulturo in turizem, ki deluje v okviru univerze v Angersu. Prejel je namreč dotacijo francoske vlade za postdoktorsko raziskovanje. Tam bo preučeval razvoj kulturne krajine in nove metodološke pristope njenega varovanja ter možnosti njihove uporabe v Sloveniji.