Ivan Perne, preveč zaveden Slovenec

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. september 2019 / 17:56  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (215)

Ivan Perne je po doktoratu leta 1914 zaprosil za državno službo v Celovcu, vendar pa je bil za Nemce »preveč zaveden Slovenec« in zato službe ni dobil. Morda zato, ker je eno leto študiral tudi v Pragi? Pripravništvo je sicer opravljal v Ljubljani.

Pravnik in diplomat Ivan Perne se je rodil 8. septembra 1889 v Povljah pri Golniku. Osnovno šolo je obiskoval najprej v domači vasi, nato pa v Kranju. Vseskozi je bil odličnjak. Leta 1908 je maturiral na kranjski gimnaziji. Takoj se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Pravo je najprej študiral na Dunaju, potem eno leto v Pragi, nato je odšel nazaj na Dunaj, kjer je leta 1914 tudi doktoriral. Bil je štipendist Knafljeve ustanove na Dunaju.

Že med študijem je v letih 1911/12 v Celovcu odslužil vojaški rok. V prvi svetovni vojni je s tirolskim lovskim polkom odšel na fronto v Galicijo. Tam so ga zajeli Rusi, tako da je potem večino vojne, to je štiri leta, preživel v ruskem jetništvu v Samari ob Volgi, kjer je lahko študiral jezike in mednarodno pravo.

Po končani prvi vojni je na začetku Jugoslavije leta 1918 napravil izpit za diplomata. Leta 1919 je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedem let, med leti 1922 in 1929, je bil tajnik na veleposlaništvu v Berlinu. V tem času se je zavzemal za pravice jugoslovanskih delavcev v Porenju in Porurju. Po tem je bil svetnik na zunanjem ministrstvu in kasneje generalni konzul.

Imenovali so ga za šefa oddelka za Zvezo narodov. Kot strokovni in tehnični strokovnjak je bil član jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za uspešno opravljeno delo je prejel priznanje predsednika konference Hendersona. Za njegovo delo sta ga odlikovala tudi belgijski kralj in Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Avgusta 1933 si je v Ljubljani, kamor je prišel zaradi obletnice mature, poškodoval nogo. Kot posledica poškodbe se je razvilo vnetje venskih sten. Umrl je zaradi srčne kapi 27. novembra 1933 v Ženevi, pokopan pa je na domačem pokopališču na Trsteniku pri Golniku.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 3. 9. 1897 rodil čebelar Jože Okorn. Ljudsko šolo je obiskoval doma, nižjo gimnazijo v Kranju, učiteljišče pa v Ljubljani. Vojak je bil do konca vojne. V Erlangenu je naredil več posebnih tečajev za čebelarstvo. Sredi marca 1919 ga je deželna vlada za Slovenijo nastavila kot čebelarskega potovalnega učitelja. Ko se je v letih od 1919 do 1929 reorganiziralo Čebelarsko društvo za Slovenijo, je bil društveni tajnik. Odlikoval se je tudi kot vodja sitarske industrije v Stražišču pri Kranju.

V Bleiweisovih Novicah je 4. 9. 1844 uvodničar prvič imenoval Ljubljano za glavno mesto Slovenije. Na začetku 19. stoletja so začeli za slovenski narod, jezik in ozemlje uporabljati današnja imena. Kranjska je sicer od 15. stoletja kot glavna slovenska dežela »posodila« svoje ime jeziku in narodu.

V Ljubljani so 5. 9. 1869 ustanovili Kranjsko industrijsko družbo. To je bila delniška družba, ki so jo ustanovili poslovni ljudje Lambert Karel Luckmann, Karel Kanut Holzer in Vincenc Seunig ter vodstvo podjetja Karl Zois – dediči.

V Mojstrani se je 6. 9. 1846 rodil svetovno znani slovenski čebelar Mihael Ambrožič.