Gorijo gozdovi deževni

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 7. september 2019 / 14:36  

Mogoče kdo poreče: kaj pa nas brigajo velikanski požari v Amazoniji, na oni strani Atlantika?! Ekološko bolj ozaveščeni mu odvrnejo: pa še kako se nas tičejo, amazonski deževni pragozdovi so vendar »pljuča planeta«!

Trump iz tropov

Razjasnimo si najprej osnovne pojme. Kaj je »deževni pragozd«? »Deževni gozd je gozd, v katerem je letna količina padavin od 250 do 450 centimetrov na kvadratni meter. Deževni gozdovi večinoma ležijo v tropskem podnebju in imajo tudi imena, kot so pljuča Zemlje, dragulji Zemlje in največja svetovna lekarna, saj je bila v njih odkrita kar četrtina vseh naravnih zdravil. V tropskih deževnih gozdovih je toplo in vlažno podnebje brez suhih mesecev, ležijo pa do deset stopinj severno in južno od ekvatorja. Povprečna mesečna temperatura je skozi vse leto več kot 18 stopinj Celzija. Ležijo v tropskih območjih Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike, Avstralije in na tihomorskih otokih, kot so Havaji.« In kaj je posebnost največjih deževnih gozdov na planetu, v Amazoniji? »Amazonski deževni gozd, ki se imenuje tudi Amazonska džungla, je vlažen listnati gozd, ki prekriva večji del območja Amazonije v Južni Ameriki. Celotna Amazonija obsega 7.000.000 kv. km, od tega deževni gozd 5.500.000 kv. km. Amazonski deževni gozd se razteza čez površino devetih držav – 60 odstotkov ga leži v Braziliji, 13 odstotkov v Peruju, 10 v Kolumbiji, preostali del pa v Venezueli, Ekvadorju, Boliviji, Gvajani, Surinamu in Francoski Gvajani. Predstavlja več kot polovico površine vseh deževnih gozdov na Zemlji in je največji in biološko najraznovrstnejši del tropskega gozda na svetu. V njem po ocenah raste 390 milijard dreves, ki sodijo v 16.000 drevesnih vrst, poleg tega pa je to dom 2,5 milijona vrst žuželk in okoli 2.000 vrst ptic in sesalcev, 2.200 vrst rib, 430 vrst dvoživk in 380 vrst plazilcev. Petina vseh znanih vrst ptic in petina vseh znanih vrst rib živi v Amazoniji.« Amazonski deževni gozdovi so že dolgo tarča vseh mogočih plenilcev. Te so v preteklosti vsaj nekoliko zadrževali, januarja 2019, ko je svoj mandat nastopil sedanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, pa so dobili nov zagon. Bolsonaro, ki mu pravijo tudi »Trump iz tropov« in »Kapitan Motorka«, govori, kar sledi. »Ta neumnost, da okoljski nevladniki vtikajo svoje nosove v notranje zadeve Brazilije, se mora končati! … Kar 60 odstotkov brazilskega ozemlja je neuporabnega zaradi rezervatov staroselcev in drugih okoljskih vprašanj.« V gozdovih je treba torej več sekati in požigati. Kako to počnejo? »Deževni gozd v Braziliji sicer krčijo na dva načina – debla podirajo z buldožerji ali med dva buldožerja napeljejo verigo, ki jih podira. Les nato očistijo in prodajo ali pa zažgejo in s tem naredijo prostor za nove kmetijske površine, predvsem za pašnike za živali in polja soje. Ponekod se pojavljajo tudi nezakoniti gozdarji, ki si nove poti utirajo s krčenjem podrasti in grmičevja, da dosežejo tista najbolj cenjena drevesa, ki jih nato prodajo na črnem trgu, poroča novinar BBC-ja, ki si je krčenje gozda ogledal na lastne oči, vladni uradniki pa so si z njim upali govoriti le na skrivaj in pod drugim imenom. Ti uradniki so namignili, da so resnične številke o izginjanju gozda morda še večje od tistih, o katerih se govori …« Bolsonarov glavni svetovalec za varnostna vprašanja, general Augusto Heleno Pereira, pa je zatrdil: »Neumnost je, da je Amazonija del svetovne dediščine. Amazonija je brazilska, gre za brazilsko dediščino, zato jo moramo upravljati Brazilci v brazilsko korist.« Ko so Bolsonara na pomen deževnih gozdov in globalno nevarnost požarov v njih opozorili nemška kanclerka, francoski predsednik in papež v Rimu, je cinično odvrnil: »Brazilija je devica, ki se je želi dotikati vsak tuji perverznež.« (Vir. Anja P. Jerič, MMC RTV SLO)

Čigava je Amazonija?

V soočenju med brazilskim predsednikom in njegovimi podaniki na eni ter okoljevarstveniki in nekaterimi svetovnimi voditelji na drugi strani se izkazuje vprašanje, ki bo v prihodnosti vse bolj pereče. Se lahko mednarodna javnost in politika vtikata v notranje zadeve držav, ko te po svojem značaju presežejo državne okvire? Ko gre za oceane, ozračje, Arktiko in Antarktiko, je jasno, da gre za skupno zadevo vsega človeštva. Zdaj pa je vprašanje, kako dopovedati Bolsonaru, da »njegova« Amazonija ni le brazilska. Ko so mu svetovni voditelji, zbrani v skupini G7, ponudili pomoč, jih je zavrnil, češ da gre za »napad na suverenost Brazilije in kolonialistično razmišljanje …«

Požare omejiti

Pa še ena Bolsonarova: »Gozdni požari obstajajo po vsem svetu … Delamo, kar lahko … Amazonija je večja kot celotna Evropa. Tudi če bi imel 10 milijonov ljudi, ne bi mogel preprečiti teh požarov …« Če je res tako, naj teh požarov vsaj ne spodbuja.