Janez v prostoru, kjer se ob domači hrani in pijači lahko veselijo praznovalci in izletniki

Računalnik vodi žganjekuho

Na Okršlanovi kmetiji pri Svetem Florijanu nad Škofjo Loko, kjer gospodarita Ema in Janez Kožuh, imajo vsa zemljišča v enem kosu. Ukvarjajo se z rejo goved, s predelavo sadja in mleka ter zadnja leta tudi s turistično dejavnostjo.

»Nič ne tarnam. Standard se je v hribovskih vaseh v zadnjih dvajsetih letih izboljšal. Cesta je asfaltirana, pozimi jo splužijo celo prej kot v dolini, po otroke hodi šolski kombi, poštar nam prinese pošto,« pravi Janez in poudarja, da so kmetijski stroji, prilagojeni za delo v hribovskih razmerah, a žal zelo dragi, olajšali tudi kmetovanje v hribih.

Ema in Janez imata pet sinov, starih od pet do enaindvajset let. Najmlajši, Nejc, je še doma, Tomaž hodi v osnovno šolo, Jan in Domen sta srednješolca, najstarejši, Tadej, zaključuje študij strojništva. Poleg njih je del družine še 87-letna Janezova mama Angela. Ema, ki še po štiri ure dela v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je bila leta 2009 mlada kmetica leta, Janez je bil osem let tudi predsednik Krajevne skupnosti Zminec.

Sveti Florijan nad Škofjo Loko – Janez je na nedavnem dnevu zadružnikov na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni prejel priznanje za prispevek k razvoju zadružništva. Priznanje je prejel na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, s katero poslovno sodeluje in kjer je bil osem let tudi predsednik nadzornega odbora. »Priznanja sem vesel, še posebej, če so me za to izbrali kmetje, zadružniki,« pravi Janez, ki je že zelo mlad, ko je bil star vsega dvajset let, prevzel gospodarske vajeti kmetije v svoje roke. Na kmetiji nadaljuje tradicijo svojih staršev – rejo goved, predelavo sadja, čebelarstvo in gozdarjenje, tem dejavnostim pa je v dobre četrt stoletja, kolikor časa je že gospodar, dodal še nekatere nove, med njimi kot zadnjo izletniško-turistično dejavnost. Na kmetiji so temelje za to dejavnost postavili leta 2008, ko so podrli staro hišo in na njenem mestu potlej zgradili novo stavbo, v kateri so prostori za predelavo sadja oziroma za žganjekuho, garaže in prostor s šestdesetimi sedeži za praznovanja zaključenih družb. Vsem radi postrežejo z domačo hrano in pijačo, izletnikom pa še posebej predstavijo kmetijo na 690 metrih nadmorske višine, od koder je tudi lep razgled v dolino, jim pokažejo sušilnico sadja in zbirko starega kmečkega orodja, jih peljejo do bližnjega znamenitega kostanja ... O tem, da bi v stavbi uredili tudi prenočišča, za zdaj ne razmišljajo, bo pa to, kot pravi Janez, odvisno predvsem od odločitve otrok in njihovega zanimanja za delo na kmetiji.

Vsa zemljišča so v enem kosu

Okršlanova kmetija obsega 54 hektarjev zemljišč, vsa so v enem kosu tako kot tudi na vseh bližnjih kmetijah, a na Gorenjskem je takšnih bolj malo. Štirideset hektarjev je gozda, preostalo so obdelovalna zemljišča, med njimi sta dva hektarja njiv, kosijo pa tudi tri hektarje travnikov v Predosljah, od koder je doma Ema. Pred leti so posest še nekoliko povečali, v bližini kmetije so kupili štiri hektarje gozda, ki pa so ga spremenili v travnik in deloma v njivo.

Redijo okrog trideset goved, od tega je približno polovica krav. Večino mleka prodajo loški zadrugi, del ga predelajo v mlečne izdelke, predvsem v skuto in mladi sir, s katerima postrežejo gostom. Nekdaj so živino tudi pasli, a ker jim je v strmini naredila precej škode na travni ruši, so pašo opustili in travnike začeli kositi. Čeprav so v strmini, jim gorski traktor omogoča strojno košnjo. 'Privilegij' uživanja na paši so zadržali le osli, običajno imajo tri, zdaj sta dva, vsako leto imajo tudi mladiča. »Osli so atrakcija, izletniki si jih radi ogledujejo, praznovalci tudi kakšnega 'abrahama' posadijo nanj,« pove Janez in doda, da bodo na kmetiji tudi v prihodnje kljub obilici dela ohranili govedorejo.

V gozdu vsako leto posekajo od petdeset do sto kubičnih metrov hlodovine in pripravijo okrog sto 'kubikov' drv za prodajo in lastne potrebe. Z lubadarjem nimajo težav, še največ ga je bilo v prvem letu po katastrofalnem žledu, ko so posekali več kot sto petdeset kubičnih metrov lubadark.

Petnajst vrst žganja in likerjev

Čebelarstvo ima na kmetiji zanesljivo že več kot sto let dolgo tradicijo. Janezu, ki je tudi član Čebelarskega društva Škofja Loka, je kar malo hudo, da se ob vsem delu na kmetiji čebelarstvu ne more bolj posvečati. Pred leti so imeli štirideset panjev čebel, zdaj jih je petnajst. »Letos bera medu pri nas niti ni bila tako slaba,« pove Janez in poudari, da imajo čebele predvsem zato, da oprašujejo dva hektarja velik travniški visokodebelni sadovnjak. V nasadu je bilo nekdaj čez dvesto dreves, zdaj jih je manj – nekatere je polomil žled, nekaj se jih je posušilo, a vsako leto posadijo tudi nekaj novih. V nasadu prevladujejo hruške (tepke), jablan je bolj malo. Del sadja še na star način posušijo v sušilnici, večino pa namenijo za žganje, ki ga kuhajo v sodobni, računalniško vodeni žganjekuhi. Iz lastnega sadja in sadja, ki ga odkupijo od sosedov, izdelujejo petnajst različnih vrst žganja in likerjev. Med kupci so predvsem tisti, ki so nekdaj žganje lahko kupovali brez računov, zdaj pa tega ne morejo več.

Na 'podstrehi' velikega kozolca toplarja urejajo zbirko starega kmečkega orodja, v kateri so že našli mesto plug, voz, brana, gnojni koš, stiskalnica, slamoreznica ... V bližini kmetije, na sosedovem, je tudi Zejčarjev kostanj, ki sodi med najdebelejše prave kostanje v Sloveniji. Deblo v prsni višini obsega skoraj osem metrov.

In kaj na kmetiji načrtujejo v bližnji prihodnosti? »Najprej moramo urediti okolico, po letih vlaganj v stavbe bo zdaj treba več vlagati v posodobitev kmetijske mehanizacije,« pove Janez.

Oddajte svoj komentar

Kranj 4°

pretežno jasno
vlažnost: 63 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-5/12

petek

-5/13

sobota

-3/17

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

IZLETI / Kranj, 21. februar 2020

Pustovanje 2020

OBVESTILA / Bled, 21. februar 2020

Brezplačne počitniške delavnice

OBVESTILA / Kranj, 21. februar 2020

Obvestila Medobčinskega društva invalidov Kranj

OBVESTILA / Kranj, 21. februar 2020

Smučarsko tekmovanje v Bohinju odpade

PRIREDITVE / Jesenice, 21. februar 2020

Za otroke

GLASBA / Radovljica, 21. februar 2020

Koncert študentov graške univerze

GLEDALIŠČE / Tržič, 21. februar 2020

Kriza srednjih let

IZLETI / Kranj, 22. februar 2020

Pustovanje 2020

 

 
 

 

 
 
 

Dan turističnih vodnikov / 08:17, 21. februar

Boljš kot muzeji so bifeji.

Tone odpadkov se znova kopičijo / 08:13, 21. februar

Po takih in podobnih člankih se komunala podraži. Že videno.

PRIMITE SE ZA DENARNICE!!!

Soglasje za žičnico / 21:42, 18. februar

Dvomim, da je to dobra odločitev. Smučišči Vogel in Soriška planina sta dosti višja od Koble in bosta imela več snega in tudi ugodnejše nižj...

Dobre delavce je treba ceniti / 18:03, 18. februar

Pred leti so vsi sindikati SKEI organizirali solidarno stavko z evropskimi sindikati. Tudi v našem podjetju, ki ga sedaj žal ni več, ker je...

Našli so junakinjo iz Turčije / 16:16, 18. februar

Ta smučarka je prišla na tekmovanje ene 'xy' tekme na Krvavcu in zasedla predzadnje mesto. Kar ni smešno, ker nekdo je tudi zadnji in dobil ...

Dobre delavce je treba ceniti / 16:09, 18. februar

In kje je rešitev? Samo en dan, en sam samcat dan ne bi šli delavci na delo - pa klecne komplet vsa gamad pri koritu. Morali bi pa VSI!!
JE res nemogoče to uresničit??

Osvobodilna fronta / 16:07, 18. februar

Nekaj ne štima s tem pismom. Aha, že vem. Ni domobrancev.