Nikomed Ravnihar in kranjsko-slovenski besednjak

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (216)

Naši predniki so imeli veliko težav pri zavzemanju in za ohranjanje slovenščine. Drži, da smo zaradi skrbi za lastni jezik preživeli kot narod, tudi to, da so imeli najpomembnejši delež pri tem domači duhovniki, vendar so imeli zasluge tudi drugi.

Kot primer takšnega »gorečneža« se spomnimo tudi narodnega buditelja, pravnika in politika Nikomeda Ravniharja, ki se je rodil 14. septembra 1840 na Križu pri Komendi. Leta 1863 je izdal Kratek kranjsko-slovenski besednjak, s katerim je želel iz slovenskega jezika iztrebiti tujke. Za pogosto uporabljane hrvaške popačenke je zbral slovenske izraze in za svarilo dodal navidezni pogovor dveh ljubljanskih kuharic v »kranjski šprahi«, to je s splošno uporabljenimi popačenkami, medtem ko je v oklepajih navedel pravilne izraze.

Med drugim je v besednjaku zapisal: »Če človek le malo hoda po kranjskih nekterih (nekaterih) krajih, posebno po mestih, ter se tu in tam pogovarja s kacim (kakim) človekom, bode (bo) brž opazil, da nije (ni) še izruvan tisti koren iz globočine krasnega našega jezika, kteri (kateri) naš jezik še dandanes pači. Naš jezik bode (bo) razvil se popolnoma šele takrat, ko bodejo (bodo) prosti (preprosti) ljudje čisteje in pravilneje govorili, ter ne čudili se slovenščini rekši (rekoč), da je to vse za njih nerazumljiva hrvaščina. Prva in najpotrebneja (najnujnejša) naša sedanja naloga je torej, da marljivo zbiramo tako škodljivo ljuliko (ljuljko), to je popačene besede, ter jo vržemo v Ljubljanico in zateremo (zatremo) za zmiraj (vedno).

Seveda bi bil, razumljivo, danes nad tem, četudi že popravljenim zapisom zgrožen marsikateri slovenist, vendar pa se spomnimo tudi, s kakšno slovenščino se srečujemo na spletnih straneh pa tudi pri nekaterih politikih ter novinarjih, ki na primer ob vsakodnevnih predvsem gospodarsko-političnih dogajanjih namesto pravih nazivov pomembnih institucij uporabljajo samo njihove kratice ali skrajšane oblike. Kot da bi imel vsak poslušalec ali gledalec ob sebi izpisano pojasnjevalno tabelo kratic! Še bolj moteči kot kratice so v govorjenem jeziku uporabljeni izrazi v angleščini, ki je očitno v sedanjosti zamenjala včasih moteče hrvatizme. Žal se ljudje, ki poskušajo s svojo pogosto in pretirano uporabo tujk poudariti svojo razgledanost, ne zavedajo, da smešijo sami sebe. Modrec je rekel: Ne posnemaj leva, da ne boš izpadel kot osel …

Očitno pogrešamo še kakšnega Nikomeda Ravniharja, ki se je kot eden izmed štirih sinov rodil očetu Janezu, oskrbniku gradu Križ, potem davkarju v Mekinjah in kasneje trgovcu z vinom v Ljubljani. Tri leta je obiskoval pravno fakulteto v Zagrebu. Sodniški izpit je opravil v Gradcu. Služboval je pri okrajnem sodišču v Idriji in Postojni, po okupaciji Bosne pa je med letoma 1879 in 1885 deloval v Cazinu, Bihaću …

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki dežele Kranjske:

V Kamni Gorici se je 9. 9. 1792 rodil slovenski slikar Matevž Langus. Njegov portret Julije Primčeve hrani Mestni muzej v Ljubljani.

V Dobu pri Domžalah je 9. 9. 1805 umrl kipar Janez Vrbnik (Verbnik).

V Ljubnem se je 10. 9. 1881 rodil narodni delavec Ciril Jekovec. V Argentini je urejal več časopisov v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku. Umrl je 25. 6. 1957 v Buenos Airesu.

V Zapogah pri Cerkljah se je 11. 9. 1875 rodil zdravnik Ivan Hubad.

Na Brdu pri Šmohorju (Ziljska dolina) se je 12. 9. 1894 rodil skladatelj, organist, zborovodja, glasbeni pedagog Anton Jobst. Do smrti je bil organist v Žireh.

Oddaj svoj komentar

Kranj 11°

pretežno jasno
vlažnost: 88 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

10/21

četrtek

8/19

petek

9/20

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Šenčur, 17. oktober 2019

V Ribniško dolino in Kočevje

IZLETI / Kranj, 17. oktober 2019

Pohod po Meškovi poti

PRIREDITVE / Gorenjski, 17. oktober 2019

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Kranj, 17. oktober 2019

Šahovski turnir

OBVESTILA / Stražišče, 17. oktober 2019

Krvodajalska akcija

RAZSTAVE / Jesenice, 17. oktober 2019

Soočenje različnosti

PRIREDITVE / Jesenice, 17. oktober 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Gorenjski, 18. oktober 2019

Medgeneracijske dejavnosti

 

 
 

 

 
 
 

Nabirajo le poznane gobe / 13:18, 17. oktober

V GOZDU

"Hej, vi, ta goba je strupena!"
"Molim, što?"
"Ah, nič, nič."

Nabirajo le poznane gobe / 12:41, 17. oktober

Tabol goba zame je jesenska marčnica.

Peška se vrača v vlogi poštarja / 10:16, 16. oktober

Vsa čast Peški, samo tole je bolj slaba šala kot zabavna oddaja..

Na ramenih otrok / 10:15, 16. oktober

Tako je, breme ohranjanja okolja preložimo na otroke in je to to, nej se oni ubadajo s to problematiko !

Aditivi v mesnih pripravkih / 10:11, 16. oktober

A zato so čevapi iz Mercatorja najbolj..

Jesen / 16:32, 15. oktober

Preprost in lep prosti spis.Tudi men je jesen najljubši letni čas, še posebej na martinovo.Lani sem baje šel od kranjske avtobusne postaje d...

Prvi hranilnik električne energije / 11:08, 15. oktober

Namig za oba bogataša: vlagajta v toplarne/elektrarne, ki kurijo mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke. Zaslužek zagotovljen: plačan ...