Nočne more nekega zapuščenega otroka

Janko se je leta 1970 rodil ženski, brezdelnici, zasvojenki z alkoholom, cigaretami, moškimi. Jankovo sestro je dala v rejo pri treh letih, ko ji je že uničila življenje (njen partner je na njej ugašal cigarete), Janka pa se je znebila že po dveh mesecih.

O ljudeh, ki so zaznamovali njegovo mladost, nima lepih besed: »Na milost in nemilost so me prepustili rejniški družini, v kateri je bilo vsega na pretek, samo pameti ne. Žlampala je rejnica, njen lastni sin, ki nas je maltretiral, in tudi eden od fantov, ki je še bil v reji. Kako je bilo poskrbljeno zame kot dojenčka, si lahko le mislite. Še danes se mi na koži poznajo sledi ugrizov različne golazni, so bile to stenice, podgane ali še kaj drugega, ne vem.

Rejnica je bila z vsemi žavbami namazana. Jezik ji je tekel kot kakšnemu dohtarju. Vse je vedela, vse obvladala, o vsakem človeku bi lahko ure in ure govorila, kaj dela narobe, le pred svojim pragom ni znala pometati. Ko še nisem znal hoditi, sem se pred kaznijo pogosto zatekal kar pod njeno posteljo. Tam je bilo steklenic od žganja, kolikor hočeš. Ležale so med umazanim spodnjim perilom, ostanki hrane in drugo šaro. Vmes so smrdeli tamponi in umazani vložki. Kadar je šla rejnica med ljudi, je bila zmeraj zelo urejena, od namazanih nohtov do našminkanih ust, ki pa, žal, niso mogle skriti neurejenega zobovja, iz katerega je zelo smrdelo. O svojem rejniškem delu je pisala poseben dnevnik. V njem je, na primer, vsak dan delala kljukice, da smo se zvečer skopali. Kar je bila velika laž! Nismo se! Drži, da smo imeli kopalnico, a je bil rejnik prelen, da bi vanjo napeljal vodo. Pa jo je znal, saj je bil izučen vodovodni inštalater. Sama se je umila vsak večer, a le med nogami. Druga dva rejenca sta jo pogosto opazovala skozi ključavnico, kako se je razkoračila nad umivalnikom, zajemala vodo z dlanjo in si jo špricala okoli obeh ritnih odprtin. Moram povedati, da je v tem istem umivalniku prala tudi solato, kadar se ji jo je ljubilo pripraviti za kosilo …

Najbolj prostaško zmerjanje, kletvice, poniževanja, pretepanja so bila dnevno na sporedu. V enakem stilu so se do nas treh, ki smo bili v reji, obnašali tudi ostali njeni sorodniki, vključno z domačim sinom, lenuhom in brezdelnežem. Ko sem začel obiskovati osnovno šolo, je sošolcem prepovedala, da bi me obiskovali. Ni ji bilo prav, da so me imeli radi in da sem od njih včasih dobil tudi kakšen cukr. Ona ga mi ni nikoli privoščila!

Star sem bil osem let. Bil sem zelo nesrečen, saj sem tehtal vsaj pet kilogramov preveč. Pa ne zato, ker bi preveč jedel in se premalo gibal, temveč zato, ker sem živel zgolj od ''fejk'' hrane. Nekega dne smo dobili novega sostanovalca. Že mi nismo imeli kje spati, ko je prišel Emil, je stiska s prostorom postala kaotična. Bil je nekakšen daljni sorodnik, grd, robustast in malo zaostal fant pri devetnajstih. Rejnica je določila, da bo spal v moji postelji, jaz pa sem si moral postlati na tleh, na stari predpotopni blazini za na morje. Ko danes gledam nazaj, sem prepričan, da je rejnica nalašč tako zakomandirala. Vedela je, da ne bom imel pojma, za kaj gre, ko se me bo Emil lotil in me začel spolno zlorabljati. O seksu sem sicer vedel nekaj stvari, ki sem jih na zelo primitiven, vulgaren in ogaben način razbral iz vsakodnevnih pogovorov med odraslimi, a premalo. Veliko premalo. Zgodba je prišla na dan, ko me je Emil pred gručo vaških otročajev ožigosal za lažnivca in sprevrženca ter mi grozil, da me bo spravil v poboljševalnico. Spominjam se, kako sem se osramočen in ponižan splazil do šolske kuharice. Drži, da je bila rejničina dobra prijateljica, a ni bila neumna. Kasneje je tudi povedala, da so jo že drugi ljudje opozarjali, naj pazi name, a si ni upala, sa je bila rejnica znana tudi po zelo strupenem jeziku ter po zvezah in poznanstvih med ''finimi'' ljudmi …

Ne vem sicer, kaj so odrasli govorili o Emilu in meni, vem pa, kako se mi je oddahnilo, ker je moral oditi drugam. Rejnica mi je zelo zamerila, da sem iztegnil jezik, sprla pa se je tudi s svojo prijateljico – kuharico. Doma so me še bolj zmerjali in poniževali. Rejničin sin pa je v času obedov na ves glas razpredal o variantah, s katerimi me je posiljeval Emil. Tako rejnik kot rejnica sta se mu na ves glas smejala. Moja samozavest je bila na nuli. Popustil sem tudi v šoli. V sedmem razredu nisem bil več dober, ampak komaj zadosten. Iz mene so naredili upornika in pretepača. V besu, ki je divjal v glavi, sem se lotil tudi čebelnjaka. Vse sem razdrl, uničil, poteptal. Ko ni šlo drugače, me je rejnik držal, rejnica pa me je polivala z ledeno mrzlo vodo, da sem se umiril … Pa tako sem si želel, da bi me kdo objel, mi prisluhnil, stisnil k sebi. Nisem bil napačen fant, le duša je bila izmaličena od vseh življenjskih udarcev …

Konec osmega razreda so me ponovno poslali k ženski, ki me je rodila. Menda z izgovorom, da ''gliha vkup štriha'', ''svoji k svojim'', saj me takšnega, kot sem bil, ne more nihče več krotiti. Mama je živela z nekim južnjakom, s katerim sta imela tri leta starega sina. Neizmerno je bila ponosna na stanovanje, ki ga je dobila od občine. Moški, s katerim je delila posteljo, ni znal slovensko, a je to ni dosti motilo. Ne vem, kako, a bila je prepričana, da bom pazil na njenega otroka, ter, seveda, pustil šolo, da bo lahko ona flenkala po svoje. To se ni zgodilo, saj sem imel vajeniško pogodbo, ki sem se jo zaradi štipendije moral držati. V stiski, v kateri sem se znašel, sem mami kradel pomirjevalne tablete. Zdelo se mi je, da sem bil po njih bolj skuliran in tudi roke se mi niso več toliko tresle. Potem je mojo krajo odkrila, poklicala center za socialno delo, se jim nalagala, da sem nameraval s pomirjevali narediti samomor. Ne morem povedati, kakšen gnus je s svojimi lažmi sprožila v meni! Po dveh mesecih na psihiatriji, kjer res nisem imel česa početi, so me strpali v zavod. Mama me ni več marala pri sebi, k rejnici pa nisem hotel iti. V zavodu je bil tudi fant, ki sem ga poznal iz rejništva. Nekoč ga je obiskala rejnica. Menda ji je ukradel nekaj denarja in ga ji je moral takoj vrniti, drugače bi ga zatožila vzgojiteljem. Fant je sicer trdil, da se rejnica laže, nekaj dinarjev sem mu še jaz dal, da se je je lahko znebil. No, slučajno sva se srečala tudi midva, pa me je ustavila in mi s posmehljivim glasom povedala, da sem izmeček, ki ga nihče ne mara. ''Tista kurba (moja mama) te bo spet vzljubila, ko boš začel služiti in jo bo zamikal tvoj denar!'' je še dodala, preden se je skobacala v avto. Najraje bi jo udaril, pa sem se zadržal.

(Se nadaljuje)

Oddajte svoj komentar

Kranj 7°

zmerno oblačno
vlažnost: 97 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

8/19

torek

12/20

sreda

8/21

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 15. oktober 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Radovljica, 15. oktober 2019

Elegija

OBVESTILA / Kranj, 15. oktober 2019

Tečaj uporabe defibrilatorja in postopkov oživljanja

IZLETI / Kranj, 15. oktober 2019

Po Idrijskem in Cerkljanskem

IZLETI / Šenčur, 15. oktober 2019

Stari grad Smlednik in Repenjski hrib

OBVESTILA / Kranj, 16. oktober 2019

Tečaj uporabe defibrilatorja in postopkov oživljanja

IZLETI / Šenčur, 17. oktober 2019

V Ribniško dolino in Kočevje

IZLETI / Kranj, 17. oktober 2019

Pohod po Meškovi poti

 

 
 

 

 
 
 

Levica zbira podpise / 07:53, 15. oktober

Dopolnilno zavarovanje je že v redu,če bi bilo le-to konkurenčno. Tako kot vse v SLO gre za kartelne dogovore. Še 100 let, pa bodo tudi Butalci razumeli pomen "konkurenca in izbira".

Zgodba o želji po svobodi / 21:34, 14. oktober

Deželan,
Ja lej, vaši so bili bolj izkušeni, so pa pri 22 in manj že bežali na koroško hahahaaa....

Zgodba o želji po svobodi / 16:38, 14. oktober

Mene pa res zanima, kako je tale 22letni partizan postal komandant ne vem koliko enot.... 22 let !

Levica zbira podpise / 16:35, 14. oktober

Sam osebno sem tudi proti dopolnilnemu zdr. zavarovanju. Če bo prilika, jim bom dal tudi podpis. Čudim pa se, da se jim nobena stranka ne pr...

Zgodba o želji po svobodi / 14:37, 14. oktober

".......................... bivali pa smo v lesenih hiškah v bolj gverilskih razmerah.«"
_______________

Ma ne ga srat. A to zastonj?

Levica zbira podpise / 14:31, 14. oktober

OK, vsi politiki so populisti.Ampak hujšega populizma Levice z ukinitvijo dop.zdr. zav. pa še ne.Kaj bo na naslednjih voitvah?Ovce se bod...

Zgodba o želji po svobodi / 14:26, 14. oktober

V naši preljubi domovini še ni nič novega. Po 74 letih so na okopih še vedno partizani in njihovi zagovorniki, ki iščejo notranjega sovražni...