Košuta

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 17. september 2019 / 22:11  

Košuta je naš najdaljši gorski greben na meji z Avstrijo. Več kot deset kilometrov je dolg, prehodiš ga lahko po vrhovih ali spodaj po planinah. Mateju obljubim, da ko bo naredil vse izpite za prvi letnik fakultete, greva čez Košuto. Izpite je naredil že davno tega, svoj skupni čas pa smo našli šele sedaj. Pridružil se nama je še Rok in tako je mati peljala fanta v hribe ali obratno.

Že v petek smo peljali en avto v Podljubelj, kjer bi se naš pohod zaključil. Naslednji dan se zapeljemo do Dolge njive. Torej naš plan je bil pristopiti na Košutnikov turn preko Zgornje Dolge njive, od tam prečkati Košuto in sestopiti na Kofce. Tamkajšnje hrane res ne moreš izpustiti. En avto nas je čakal v Podljubelju in peljati se bo treba še po drugega v Dolgo njivo. Med potjo po Zgornji Dolgi njivi smo bili vsi trije tako zatopljeni v pogovor ali ne vem v kaj, da smo zgrešili odcep za Košutnikov turn in kar nadaljevali po Dolgi njivi navkreber. Skrajni vzhodni vrh Košute je Tolsta Košuta in brala sem, da od tam pa do Košutnikovega turna ni urejene planinske poti. Sredi Dolge njive se sprašujem, nekam dolgo že hodimo, saj bi morali zaviti proti grebenu. Fanta pravita, kar navkreber jo mahnimo, bomo že prišli na pot. Pa smo prišli na pot, kjer ni bilo nobene markacije. Osvojimo vrh, na žigu piše Tolsta Košuta. No, lepa reč, si mislim, kaj bomo pa sedaj. Pot je sicer uhojena, naj obrnemo ali nadaljujemo. Fanta seveda navijata, naj nadaljujemo, saj se vendarle ne bomo vračali na planino in se še enkrat vzpenjali na drug vrh, da bi prišli na greben. Zobamo svojo malico, nakar se približa pohodnik. Sprašujemo, kako bi šlo, in on odgovarja, ne ve sicer, kako smo pripravljeni, vendar je malo izpostavljeno. Fanta pravita: nadaljujmo, takoj ko ne bomo več zmogli, obrnemo. Naj bo, čeprav mi ni najbolj všeč. Hodimo po travnatem pobočju in srečamo še enega planinca. Ta nam še bolj prijazno svetuje, naj raje obrnemo, da je treba malo plezati in da če nimamo s seboj nič vrvi, nam ne priporoča nadaljevanja. Takoj obrnemo in s Tolste Košute sestopamo po urejeni poti. Spodaj piše nemarkirana pot, torej brezpotje. V koči na Dolgi njivi se ustavimo in srečamo tega drugega planinca. Hvala, da smo vas srečali, mu prigovarjam. Čudim in jezim se nad sabo, kako smo mogli zgrešiti jasen in dobro viden odcep za Košutnikov turn, od koder vodi urejena pot preko grebena, ki sem jo pred leti že prehodila. Ura je bila že enajst, naš plan smo spremenili, do Kofc nadaljevali po spodnji poti mimo planin.

Tako smo občudovali delujoče in lepo urejene planine in razkošje, ki ga lahko uživajo krave v idili gorskih pašnikov. Kaj pa naš greben? Celo pot je imel oblačno kapo, tako da od razgledov ne bi bilo nič. Zmota se je izkazala za odlično rešitev, mimoidoča pohodnika na brezpotju kot rešitelja in pot po planinah je bila sprostitev. Srečali smo kar nekaj gobarjev s polnimi košarami gob, jaz pa sem videla le čudovite rdeče mušnice, jurčka pa nobenega.