Nižja gospodarska rast

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 20. september 2019 / 08:36  

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v jesenski gospodarski napovedi realno rast BDP znižal na 2,8 odstotka, kar je 0,6 odstotka manj od spomladanske napovedi.

Brez dogovora o povprečnini

Minister za finance Andrej Bertoncelj je v torek po neuspelih pogajanjih med vlado in predstavniki občinskih združenj sporočil, da bo povprečnina v prihodnjih dveh letih znašala toliko, kot jo je izračunala vlada. To pomeni 589,11 evra v letu 2020 in 588,3 evra v letu 2021. Po ministrovih besedah gre za najvišjo možno povprečnino, ki jo je ministrstvo za finance izračunalo na podlagi veljavne metodologije, torej na podlagi povprečja stroškov občin v zadnjih štirih letih. Predstavniki občinskih združenj so na drugi strani želeli, da bi se povprečnina določila na podlagi izračuna dejanskih stroškov občin v lanskem letu. Določena povprečnina je sicer daleč najvišja doslej, je poudaril tudi minister za javno upravo Rudi Medved, ki sicer razume potrebo občin po precej višji povprečnini, saj so precej višji tudi njihovi stroški – okoli 630 evrov. Medved je obžaloval, da ni prišlo do dogovora, in napovedal, da bodo nadaljevali prizadevanja za zmanjševanje stroškov občin, prav tako pa tudi za spremembo metodologije za izračun povprečnine. V prihodnje si namreč želijo takšno financiranje občin, da ne bo razkoraka med povprečnino in dejanskimi stroški.

Bertoncelj ministre pozval k varčevanju

Ker je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenski gospodarski napovedi realno rast BDP ocenil na 2,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi, napoved za prihodnje leto (triodstotna rast) pa je nižja za 0,1 odstotne točke, je finančni minister Andrej Bertoncelj pred dnevi ministre pozval k intenzivnemu varčevanju pri nenujnih ukrepih. Vlada je tudi zamrznila izvrševanje proračuna, tako da bo vse večje nenačrtovane izdatke ministrstev do konca leta potrjevalo ministrstvo za finance. Bertoncelj je še napovedal, da bodo za prihodnje leto načrtovano višino odhodkov državnega proračuna linearno znižali za 100 milijonov evrov na 10,35 milijarde evrov. »Proračuna za leti 2020 in 2021 bosta oblikovana tako, da bosta skladna s fiskalnim pravilom,« je zagotovil in poudaril, da je gospodarska rast v Sloveniji sicer še vedno solidna in je več kot dvakrat višja od povprečne rasti v območju evra. Po besedah direktorice Umarja Maje Bednaš je slabša napoved posledica upočasnitve rasti v trgovinskih partnericah in obetov do konca leta, ki vplivajo na izvoz in investicije izvoznega sektorja. K ohranjanju solidne rasti v napovedanem obdobju bodo na drugi strani pomembno prispevali domača potrošnja, razmeroma ugodna gibanja na trgu dela in nadaljnja rast investicij, zlasti gradbenih. V primeru uresničitve negativnih tveganj v mednarodnem okolju pa bi bila lahko gospodarska rast še nižja, in sicer 1,7-odstotna rast BDP letos, prihodnje leto pa dvoodstotna, je razložila Bednaševa in poudarila, da smo še vedno daleč od negativnih gibanj iz časa krize.

Levica in koalicija zbližali stališča

Po sredinem usklajevanju koalicije in Levice o predlogu zakona o zdravstvenem zavarovanju in ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec razložil, da so zaprli vse člene zakona in torej uskladili način prenosa v obvezno zavarovanje. Finančna konstrukcija še vedno ostaja odprta, o njej se bodo spet usklajevali v petek (danes), je dodal. Po izračunih vlade bi zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenosa v obvezno zavarovanje nastal primanjkljaj v višini 13,7 milijona evrov, Levica pa je izračunala nižji primanjkljaj.

Za referendum o financiranju zasebnih šol

V stranki SAB so v sredo napovedali, da bodo vprašanje financiranja zasebnih šol skušali razrešiti s pomočjo posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivce vprašali, ali se strinjajo, da se v ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole. Podpise v podporo referendumu bodo v začeli zbirati konec meseca, najprej v Ljubljani. Ustavni pravnik Igor Kaučič je sicer za Radio Slovenija ocenil, da je odločitev SAB nenavadna, saj državni zbor v tem primeru referendumskega izida ni dolžan upoštevati. Kot je dejal, bi bilo racionalneje zbrati 30 tisoč overovljenih podpisov volivcev pod zahtevo za spremembo ustave, saj bi jo bil državni zbor dolžan obravnavati in jo tudi sprejeti, če je sprememba ustrezna. Ministrstvo za izobraževanje sicer razmišlja o oblikovanju delovne skupine, ki bi prišla do strokovnega in političnega konsenza glede financiranja zasebnih šol.