Kmetijsko gozdarski zavod Kranj je tudi letos pred začetkom siliranja pripravil srečanje pridelovalcev koruze in na Šifrerjevi njivi v Žabnici ogled poskusa, v katerem je letos enaintrideset hibridov za silažo od šestih semenarskih hiš. / Foto: Gorazd Kavčič

Pridelek koruze za silažo manjši od lanskega

Siliranje koruze se je že začelo. Letošnji pridelek je nekoliko manjši od lanskega, nižji je zlasti pri koruzi, ki je bila posejana zgodaj.

Lani, ko je bila letina zelo dobra, je bil povprečni pridelek koruze (na območju poskusa z različnimi hibridi) več kot 60 ton na hektar, letošnji bo verjetno v povprečju nižji za približno 15 odstotkov. Kot pravi Marija Kalan, so na to vplivale vremenske razmere. Koruza, ki je maja občutila mraz, je nižja, junijsko vroče in suho vreme je povzročilo zastoj v rasti. Na lahkih tleh je bila ponekod pri zgodnejših hibridih koruze, ki so bili okrog 15. julija že v fazi cvetenja, slabša oploditev, zaradi tega je lahko manj zrnja na storžu.

Marija Kalan: »Opažam, da vedno več pridelovalcev želi imeti rekordne pridelke vsako leto, vendar vse njive niso idealne za vsakoletne rekorde. Na fakulteti so nam profesorji poljedelstva velikokrat povedali, da od 2- do 3-krat v obdobju desetih let lahko pričakujemo zelo dobre letine, od 3- do 4-krat povprečne letine in 2- do 3-krat slabše letine. Če kmetija prideluje koruzo na lahkih peščenih tleh, mora že ob setvi vzeti v zakup, da rekordni pridelki koruze kljub odličnim potencialom hibrida za pridelek ne morejo biti vsako leto.«

Kranj – Govedoreje, ki je na Gorenjskem najpomembnejša kmetijska dejavnost, si že vrsto let ni možno zamisliti brez pridelave koruze in siliranja, saj koruzna silaža lahko predstavlja v prehrani krav molznic do petdeset odstotkov voluminoznega dela obroka, pri pitancih pa tudi več. Po podatkih zbirnih vlog za kmetijska plačila, ki jih kmetijska gospodarstva vsako leto vlagajo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, koruza letos zaseda na Gorenjskem 3140 hektarjev njiv, dejansko pa še nekaj več, saj nekateri rejci goved sejejo koruzo tudi v požeta strnišča ozimnega ječmena ali po spravilu druge košnje trav in zgodnjega krompirja. »Za gorenjske razmere so to zelo pozne setve, za katere je treba izbrati hibride nižjih zrelostnih razredov (največ do FAO 300), da lahko koruza še pravočasno dozori. Najkasneje je koruzo možno sejati konec junija, letos so jo nekateri zaradi zakasnitve vegetacije sejali šele na začetku julija,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da so letos pozne setve predstavljale od dva do pet odstotkov površin, prikazanih v zbirnih vlogah.

Vznik slabši in kasnejši

Pridelek koruze tako za silažo kot za zrnje je odvisen od vremena. »Letošnji vremenski pogoji za pridelavo koruze niso bili najboljši, a v primerjavi z ostalimi regijami je bilo na Gorenjskem še najmanj težav. Za setev koruze, ki se je začela po 20. aprilu, je pomembno, da so tla primerno vlažna in dovolj topla (nad deset stopinj Celzija) in da je toplo tudi v času vznika. Za dober vznik pa je pomembno, da so povprečne dnevne temperature zraka višje od temperature tal, sicer koruza kali zelo počasi; v primeru, da je hladno dlje časa, pa sploh ne vznikne, saj se kalček obrne nazaj v tla, kjer je toplo. Letos so bile majske temperature za tri stopinje nižje od dolgoletnega povprečja, padavin pa je bilo še enkrat več od povprečja, zato je bil vznik koruze slabši in kasnejši,« ugotavlja Marija Kalan in dodaja, da je koruza po hladnem in zelo mokrem maju »padla« junija v vročinski in sušni stres, ki pa ga je preživela bolje kot hladen in deževen maj. Konec junija in na začetku julija je bilo na Gorenjskem kar nekaj neviht, vendar toče oziroma drugih ujm, ki bi uničile ali zmanjšale pridelek, ni bilo; julija in avgusta padavin je bilo padavin zadosti. Ker je bila koruza sejana bolj pozno, se je (bo) žetev začela približno dva tedna kasneje kot v preteklih letih.

Potrebno je bilo okopavanje

Pridelovalci koruze običajno pripravijo tla za setev koruze s pomočjo vrtavkaste brane, pri tem pa nastane skoraj prašnata tekstura tal. Obilne padavine povzročijo, da zaradi tega nastane na vrhu tanka skorja, ki predstavlja za rast koruze veliko oviro. »V takih primerih je treba koruzo čim prej okopati in s tem zrahljati zemljo, da se korenine lažje razvijejo. Dobro razvit koreninski sistem je osnova za črpanje hranil iz tal, za dobro rast koruze in dober pridelek,« pravi Marija Kalan in opozori še na eno težavo: »Kadar je po uporabi herbicidov s talnim delovanjem hladno vreme, lahko koruza porumeni in zastane v rasti.«

Hladen in deževen maj zavrl razvoj hrošča

Kako je bilo letos s škodljivci in boleznimi? Letos so na vseh kontrolnih lokacijah, razen na eni, ulovili manj koruznih hroščev, kar je bila verjetno posledica hladnega in deževnega maja, ko se lani odložena jajčeca niso mogla razviti, vendar pa to po oceni Kalanove ne bo vplivalo na manjši ulov v naslednjih letih.

Pojavljanje koruzne bulave sneti pospešuje predvsem ozek kolobar. Osnovno okužbo povzročajo spore, ki so zelo odporne proti mrazu in izsušitvi in preživijo v ostankih bul v tleh več let. Za okužbo je najbolj občutljiva koruza v času od metličenja do mlečne zrelosti. Koruza, ki raste v tleh, bogatih z dušikom in organsko snovjo, je običajno bolj občutljiva na okužbo, prav tako tudi koruza, ki ima poškodbe od koruzne vešče. »Koruzne vešče je vsako leto več, pri nekaterih hibridih so škode že opazne, kažejo se v navrtanih steblih in storžih, zato se tako poškodovana koruza ob žetvi rada lomi v višini storža,« pravi Marija Kalan in dodaja, da koruzno plesen opažajo na Gorenjskem na redkih njivah in da se občasno pojavlja le na poplavljenih njivah oziroma na njivah, kjer zastaja voda. Okužba povzroči nekatere spremembe na koruzi: zamenjavo cvetnih delov metlice z listi, pritlikavost, pretirano razraščanje, spremembe na listih, storži se ne oblikujejo ali so zakrneli, z majhnim številom zrn.

Primerno zrela in zrezana se dobro tlači

Siliranje koruze se je začelo v dneh okrog 15. septembra. »Optimalna zrelost koruze za siliranje je v voščeni zrelosti zrnja, pri sušini 320 do 370 gramov na kilogram silažne mase, ko je mlečna črta približno na sredini zrna. Čeprav položaj mlečne črte ne določa povsem točno zrelosti in sušine, je še vedno najhitrejši in uporaben pripomoček pri določanju časa za spravilo oziroma siliranje koruze. Ob toplem vremenu koruza hitreje zori, zato je treba preverjati zrelost vsakih pet dni,« svetuje Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja: »Dolžina, na katero režemo koruznico, je med 6 in 15 milimetrov. Dolžina je lahko tudi večja, če ima kombajn dober drobilec zrnja. Med samim siliranjem preverjamo dolžino rezi, predvsem to, kako je zrnje zdrobljeno. Pri pregledu ne smemo najti zrn, ki bi bila le delno zdrobljena. Primerno zrela in zrezana koruza se dobro stisne ob tlačenju, kar je osnovni pogoj za dober potek silažnega vrenja.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

8/20

nedelja

8/23

ponedeljek

6/23

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

IZLETI / Žiri, 20. oktober 2019

Pohod okoli Žirov

PRIREDITVE / Tržič, 20. oktober 2019

Neuničljiva melodija

PRIREDITVE / Preddvor, 20. oktober 2019

Podelitev priznanj za najboljše ljubezensko pismo

PRIREDITVE / Breznica, 20. oktober 2019

Škratovanje

PRIREDITVE / Breznica, 20. oktober 2019

Predstava o življenju in delu Antona Janše

PRIREDITVE / Visoko, 20. oktober 2019

Pod okence pridem

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. oktober 2019

Medgeneracijske dejavnosti

PREDAVANJA / Žirovnica, 21. oktober 2019

Za lepši partnerski odnos

 

 
 

 

 
 
 

Swiss Airlines vzpostavil povezavo s Zürichom / 17:57, 19. oktober

Iz Požarja:"Najbolj pa se Počivalškova "vizija" uresničuje na primeru Adrie Airways. Počivalšek je bil namreč gospodarski minister v vladi M...

Od Jenkove smrti do rojstva / 08:09, 19. oktober

Poglejte fotografijo.

Še bedenje ob mrliču je bolj življensko.

Sova vložila ovadbo / 07:08, 19. oktober

Marjana so ujeli s prstom v marmeladi. Sedaj nam razlaga, da ga ni namočil v marmelado, ampak....

Podjetje Kobla ŽTG v stečaju / 07:06, 19. oktober

Naprave odstraniti in prodati za staro železo, ki je zelo iskana surovina. Na sidrišča stolpov pa namontirati klopce, da bodo turisti užival...

Mladost v primežu vojne / 20:36, 18. oktober

Sprejemljiv in umirjen komentar, čeprav iz "nasprotne strani". Znano je tudi, da bi se Tito s soglasjem Stalina povezal s Hitlerjem, da bi...

Sova vložila ovadbo / 16:55, 18. oktober

"Javno obračunavanje ustavnih sodnikov"----------------------Ta naslov zavaja. Zamegluje bistvo.Nobenega obračunavanja ni!Ustavno sodišče je...

Skupaj so še močnejši / 15:45, 18. oktober

Če sem prav razumel članek, vaja sploh ni pomembna.
Pomemno je kako se po vaji govori.