Lesna zaloga in prirastek sta se zmanjšala

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 30. september 2019 / 11:10  

Pogoste ujme in pretirana razmnožitev lubadarja so vplivale na to, da sta se v gozdnogospodarski enoti Sovodenj v minulih desetih letih zmanjšala tako lesna zaloga kot letni prirastek. V enoti je preveč starih in premalo mladih gozdov.

Sovodenj – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Sovodenj za desetletno obdobje 2019–2028. Osnutek načrta je še do vključno 3. oktobra vsak delovni dan od 7. do 9. ure razgrnjen v prostorih krajevne enote v Poljanah, v torek, 1. oktobra, ob pol osmih zvečer pa bo v prostorih gasilskega društva na Trebiji še javna obravnava. Lastniki gozdov in drugi zainteresirani lahko dajo pripombe na osnutek načrta v času javne razgrnitve in javne obravnave, lahko pa jih pošljejo tudi po elektronski in klasični pošti na območno enoto v Kranju.

Kot pravi Maja Polenšek, ki v zavodu vodi izdelavo načrta, enota obsega 5485 hektarjev gozdov. Skoraj 97 odstotkov jih je v zasebni lasti, preostali so last države in lokalnih skupnosti. Vseh las­tnikov je 1193, med njimi je kar štiri petine manjših, s posestjo do pet hektarjev, ki pa imajo v lasti skupno le 18 odstotkov vseh gozdov. Dve tretjini gozdov je v lasti poses­tnikov, ki imajo od deset do sto hektarjev gozda. »Parcel, ki so manjše od pet hektarjev, po zakonodaji ni dovoljeno deliti med nove lastnike, zato pa se še povečuje število solastnikov,« podatke o lastništvu gozdov komentira Bogo Žun, vodja krajevne enote Poljane, in poudarja, da razdrob­ljeno lastništvo ovira gospodarjenje z gozdovi.

Preteklo desetletno go­spodarjenje z gozdovi v enoti so najbolj zaznamovale ujme in škodljivci – močan žled 2014. leta, pretirana razmnožitev lubadarja v naslednjih letih ter snegolom v letu 2016 in vetrolom leto kasneje, ugotav­lja Maja Polenšek in navede podatek, da sta se zaradi tega v enoti zmanjšala tako lesna zaloga kot letni prirastek – zaloga s 335 na 323 kubičnih metrov na hektar in prirastek s 7,37 na 6,68 'kubika' na hektar. Lastniki so namreč v tem obdobju posekali skoraj 307 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega so približno dve tretjini predstavljale sanitarne sečnje in sečnje oslabelega drevja. »Če ne bi bilo ujm in lubadarja, bi lastniki posekali le okrog 150 tisoč 'kubikov' drevja, tako pa so načrt izpolnili 91-odstotno. Z novim načrtom zvišujemo možni posek na 340.420 kubičnih metrov,« pravi Bogo Žun in poudarja, da se vsi večji lastniki, pa tudi nekateri manjši, ob ujmah in ob odkritju novih žarišč lubadarja hitro lotijo poseka in spravila poškodovanega drevja.

Vsi gozdovi še niso odprti za gospodarjenje

Gozdovi so z gozdnimi prometnicami dokaj do­bro odprti za gospodarjenje, še vedno pa je nekaj manj kot četrtina gozdov, kamor bi bilo treba speljati gozdne prometnice. Lastniki gozdov v zadnjih desetih letih niso gradili novih cest, so pa zgradili 110 kilometrov vlak, večino za spravilo v žledolomu poškodovanega drevja in lubadark. Za vzdrževanje gozdnih cest prispeva Občina Gorenja vas - Poljane tudi dodatna sredstva iz proračuna. Neurja vsako leto povzročijo na cestah veliko škode, najhuje je bilo novembra 2012 in oktobra 2014, ko je voda 'odnesla' vse ceste na desnem bregu Poljanske Sore in ob levem pritoku Hobovščice do Javorjevega dola. Za zaščito rastišč divjega petelina je v času rastitve zaprta za promet gozdna cesta Črni Kal–Murave, a kot ugotavljajo gozdarji, obiskovalci prometnega režima ne spoštujejo.

Pomanjkljiva nega sestojev

Lastniki sekajo manj, kot bi lahko po načrtu, ugotav­ljajo v zavodu za gozdove in dodajajo, da posek krojijo predvsem ujme. V enoti je preveč starih sestojev in premalo drogovnjakov. Gozdovi so zaradi stalnih ujm in pojavljanja lubadarja mehansko in biološko oslabljeni, na to vpliva tudi neizvajanje negovalnih del. »V zadnjih desetih letih so lastniki opravili le 18 odstotkov načrtovanih del, v prihodnje bodo zaradi obnove poškodovanih gozdov po­trebe po negi še večje,« ugotavlja Maja Polenšek, ki v načrtu kot enega temeljnih problemov izdvaja tudi vse hujši pritisk drugih dejavnosti na gozdni prostor, predvsem turizma in sodobne rekreacije.