Novi direktor

Ko bo soglasje k imenovanju dala še vlada, se bo v direktorsko pisarno v drugem nadstropju stavbe E jeseniške bolnišnice vselil novi direktor Tomaž Glažar. Je magister ekonomskih znanosti, ki ima veliko izkušenj na področju zdravstva, bil je direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje, predsednik sveta UKC, nazadnje pa je deloval kot svetovalec bolnišnic. Poznan je tudi na Gorenjskem, kjer je pred dvema letoma še kot predstavnik ministrstva sodeloval v pogovorih o pripojitvi kranjske bolnišnice k jeseniški.

A zakulisna dogajanja v zvezi z imenovanjem so zelo zanimiva. Na seji sveta zavoda prejšnji teden, na kateri sta se predstavila dva kandidata (poleg Glažarja še nekdanji direktor kranjskih gasilcev Tomaž Krišelj), je prišlo do presenetljivega preobrata. Ko je dosedanji predsednik sveta zavoda Dušan Krajnik prišel na sejo, ki jo je sam sklical, je namreč izvedel, da ga je vlada prejšnji dan na dopisni seji – zamenjala. Prav tako sta bili zamenjani še dve članici sveta, skupaj torej trije predstavniki države. Na sejo so obenem prišli že trije novi člani, izmed katerih je bil imenovan tudi novi predsednik sveta Matevž Lakota, človek z ministrstva za zdravje. Na ministrstvu razlogov o nenadnih zamenjavah niso razkrili, češ da ima minister v skladu s protokolom pravico, da zamenja člane svetov zdravstvenih zavodov. A kljub temu je bila poteza nenavadna; zakaj je vlada o tem odločala na dopisni seji, in to le dan pred že sklicano sejo sveta?

Zamenjava je dosedanjega predsednika Dušana Krajnika močno presenetila, celo šokirala. V prvih izjavah se je spraševal o ozadjih nenadne razrešitve, omenjal je celo pritiske, grožnje, strah nekaterih znotraj bolnišnice pred razkritji, do katerih naj bi se dokopal stari svet zavoda … Predvsem pa je Krajnik menil, da si minister želi poslušnega direktorja in poslušen svet zavoda. Ali gre zgolj za čustven odziv in razočaranje ob razrešitvi ali pa morda za resnična ozadja, bo pokazal čas.

A kakorkoli. V bolnišnici si predvsem želijo, da bi direktor čim prej začel delati. Pred vrati sta obsežna projekta energetske in požarne sanacije, treba bo začeti pripravljati poslovni načrt za naslednje leto. Novi prvi mož se bo moral soočiti tudi s hudim pomanjkanjem kadrov; samo lani je iz bolnišnice odšlo kar 110 zaposlenih, večina zdravstvenega kadra v zdravstvene domove, kjer ni delovišč z urnikom 24/7/365. Res je, da so obenem na novo zaposlili 138 delavcev, a po podatkih še vedno primanjkuje več kot trideset zdravnikov in na desetine zaposlenih v zdravstveni negi. Jasno je eno: bolnišnica je sicer sanirana, a izzivov novemu direktorju ne bo manjkalo.