Kaj po Adrii?

V teh dneh je žalostni konec sklenil še en nekdanji ponos slovenskega gospodarstva, Adria Airways. V svoji 58-letni zgodovini je šla družba skozi več težavnih obdobij; država je vanjo vložila več deset milijonov evrov in jo leta 2016 za drobiž prodala nemškemu finančnemu skladu, ki je podjetje v treh letih spravil v stečaj, kar mu je v preteklosti »uspelo« tudi z nekaterimi drugimi družbami v svoji lasti. Je za to odgovorna vlada Alenke Bratušek, ki je sklenila Adrio prodati, ali vlada Mira Cerarja, pod katero so prodajo tudi izpeljali, v tem trenutku niti ni več bistveno. Ni pa moč spregledati, da bi za letalsko družbo težko našli manj primernega kupca.

Nikakor ne v bran nemškemu lastniku, pa vendar velja omeniti tudi nekaj nezanemarljivih zunanjih dejavnikov, ki so vplivali tudi na Adrio. Letalski posel, ki so ga močno zaostrili nizkocenovniki, se konsolidira – za prevlado na evropskem nebu se bojujejo velikani, kar se kaže v stečajih in težavah številnih manjših prevoznikov. Prvi mož nizkocenovnega prevoznika Ryanair Michael O'Leary je pred meseci napovedal, da bo v naslednjih nekaj letih osemdeset odstotkov evropskega potniškega zračnega prometa obvladovalo le pet velikih družb: Lufthansa, Air France-KLM, Ryanair in EasyJet. Kjer se prerivajo sloni, pa navadno ni prijetno za mravlje.

Večmesečna agonija Adrie Airways se je v ponedeljek končala, na cesto pa izpljunila 558 src, ki še vedno bijejo, kot so v čustvenem pismu nedavno zapisali njeni zaposleni. Tako zanje kot za državo se začenja novo in nič manj stresno poglavje. Ostati povezan s svetom mora biti ena bistvenih nalog države, če želi ohraniti pogoje za razvoj gospodarstva, turizma ... Za zdaj svojo »nalogo« že izpolnjuje trg – v prvih dneh so letalske družbe razgrabile nekaj najdonosnejših Adrijinih linij. V Fraportu sicer ocenjujejo, da bodo podobno mrežo letov v celoti vzpostavili v letu in pol. Kako bo s povezavami, ki so komercialno morda manj zanimive, a za slovensko gospodarstvo vseeno velikega pomena, pa bo odvisno tudi od angažmaja države, ki lahko z učinkovitimi ukrepi vsaj malo popravi napako, ki jo je storila s prodajo. Bodisi z ustanovitvijo gospodarske javne službe (za spremembo zakona so že stekli postopki) bodisi z ustanovitvijo nove letalske družbe, kar pa je glede na velik vložek in z njim povezano tveganje malo verjetna izbira. Kot tretja možnost pa se pojavljajo ugibanja o vstopu tuje družbe, s katero naj bi moči združili celo Adrijini delavci.

Oddaj svoj komentar

Kranj 6°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

6/10

torek

8/13

sreda

6/10

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

PRIREDITVE / Kranj, 12. november 2019

Martinovanje 2019

RAZSTAVE / Radovljica, 12. november 2019

Ohranimo risa

PRIREDITVE / Gorenjska, 12. november 2019

Medgeneracijske dejavnosti

PRIREDITVE / Jesenice, 12. november 2019

Za otroke

PRIREDITVE / Naklo, 12. november 2019

Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe nekoč in danes

OBVESTILA / Gorenjska, 13. november 2019

Brezplačno merjenje glukoze

PRIREDITVE / Jesenice, 13. november 2019

Za otroke

IZLETI / Kranj, 14. november 2019

Po poti oslovega hrbta

 

 
 

 

 
 
 

Načelno so za sežigalnico / 15:42, 11. november

Res je primerna lokacija. Še toplovod potegnejo do Radolce pa je civilzacija prišla na Gorenjsko.

Načelno so za sežigalnico / 14:39, 11. november

Kje so bli pa Gorjanci, Blejci in Bohinjci? Separacija u Radolc je naprodaj! Je morda tu primeren prostor za moderno sežigalnico ?

O Triglavskih jezerih spet v Radovljici / 20:30, 10. november

Če so vrnili Pokljuko, ne vem zakaj sedaj čarajo z ostalim javnim dobrom. Na koncu bomo mastno plačali ravnanje rdečih kmerov v Radovljici. ...

O Triglavskih jezerih spet v Radovljici / 19:03, 10. november

Ena največjih napak naše države pri denacionalizaciji je prevelika radodarnost in 100% vračanje zemljišč in gozdov RKC-ju. Ta zemljišča RKC ...

O Triglavskih jezerih spet v Radovljici / 15:51, 10. november

Alias Primož, oba z Mahničem sta mal mahnena.

O Triglavskih jezerih spet v Radovljici / 10:57, 10. november

Kdaj smo se začeli Slovenci sovražno ločevati med seboj?
In čemu?

Razkol je pri nas začela Rimskokatoliška cerkev, ideološko utemeljil pa ga je dr. Anton Mahnič.

O Triglavskih jezerih spet v Radovljici / 22:25, 9. november

Končno se je le negdo postavil po robu Cerkvi? Zakaj se nobeden ne vpraša če je bilo to crrkveno ? Odkod je to dobila cerkev? Če je bil las...