Gledališka uprizoritev znamenitega brezniškega upora / Foto: Tanja Mlinar

Pregnani z doma

V kozolcu pri Šemoncovi domačiji na Breznici pri Žireh so prejšnjo soboto uprizorili Brezniško barufo, dramsko-filmsko upodobitev znamenitega brezniškega upora proti italijanskim vojakom marca 1928.

»Gre za zgodovinski drobec, ki nosi svetlo sporočilo o brezniškem pogumu in ponosu ter obenem odraža tudi razmere tistega časa,« je v zvezi z doslej premalo poznanim dogodkom na Breznici pred 91 leti poudarila Maja Justin Jerman, ki je poskrbela za dramsko-filmsko uprizoritev te travmatične izkušnje za Breznico, ki so jo obudili pod naslovom Brezniška barufa. Skozi filmsko zgodbo in tudi dramsko interpretacijo dogodka je želela prikazati vso tragedijo vpletenih, večinoma je šlo za mlade ljudi, ki so po pretepu z italijanskimi orožniki morali zbežati čez mejo na jugoslovansko stran in so tako za vedno izgubili svoj dom.

Filmsko-gledališka priredba tega zgodovinskega dogodka prejšnjo na Breznico privabila množico ljudi, tako da so ga skorajda v zadnjem hipu iz nekdanje stare Šemoncove domačije prestavili v bližnji kozolec, je razložila Maja Justin Jerman in se za izdatno pomoč pri pripravi prizorišča zahvalila celotni vaški skupnosti na Breznici. Odrsko sceno jim je priskrbelo Kulturno turistično društvo z Vrha Svetih Treh Kraljev. »Najprej smo pripravili klopi za okrog sto ljudi, a na koncu se jih je po moji oceni zbralo skoraj 250,« je bila nad odzivom navdušena Maja Justin Jerman, ki je ob tem pojasnila, da jo je predsednik Muzejskega društva Žiri Alojz Demšar že lani ob devetdesetletnici tega dogodka nagovarjal k obuditvi spomina nanj, a je tako obsežen zalogaj zahteval več časa. Snov za filmsko in gledališko uprizoritev je s pomočjo Otona Žaklja črpala iz spominov in pričevanj potomcev, iz časopisnih člankov o sodbi v Gorici maja 1928, literarne obravnave brezniške barufe Matevža Pečelina in prispevka Mirka Žaklja v Žirovskem občasniku leta 2003.

V uvodnem filmskem delu, ki je nastal v sodelovanju z D. K. video produkcijo Darjana Kacina in Katje Bogataj, so osvetlili ozadje brezniškega upora – kako je potekalo tihotapljenje oziroma kontrabant ter kako je prišlo do razkritja tihotapca Šemonca. Film so v nadaljevanju nadgradili z dramsko uprizoritvijo poskusa aretacije Šemonca in pretepa, ki je sledil temu. V hiši pri Šemoncu so namreč domači fantje pretepli, razorožili in nagnali tri italijanske karabinjerje, ki so zaradi tihotapstva prišli aretirat gospodarja. »Ob šesti uri zvečer so na vrata domačije potrkali trije italijanski orožniki in zahtevali gospodarja. Ker ga ni bilo doma, so želeli odpeljati njegovo ženo Ivanko, ki pa se je aretaciji upirala, saj je imela doma dvomesečnega dojenčka,« je razložila Maja Justin Jerman. V hiši, v kateri je bila tudi neformalna vaška gostilna, je bila ob tisti uri zbrana pisana druščina domačinov, ki so se odločili zaščititi gospodinjo. »Na povelje Ignacija Mohoriča je nekdo ugasnil luč in izbruhnil je pretep, po katerem so razoroženi Italijani pobegnili skozi okno in tekli v vojašnico v Ledine po pomoč. Njihove puške so še dolgo iskali, ene naj ne bi nikoli našli,« je dogajanje osvetlila Maja Justin Jerman. Sedmerica domačih fantov, glavnih junakov barufe, je še istega večera prebegnila čez mejo v Jugoslavijo, Italijani pa so se naslednje jutro vrnili in aretirali 13 vaščanov. »Domači so vse svoje imetje namenili za plačilo odvetnikov, da so jih izpustili.« Zaprti so bili skoraj tri mesece, čeprav so bili vsi nedolžni. Pobeglim pa so sodili v odsotnosti in jih obsodili na leto ali dve zapora ter denarno kazen v višini od 120 do 180 lir. Najvišjo kazen so dosodili Rudolfu Isteniču, ki je ugasnil luč.

Ta dogodek je močno zaznamoval življenja nekaterih tamkajšnjih družin, saj se pobegli nikoli niso vrnili na svoj dom in so tako družine za vedno ostale ločene. Nekaj intimnih podrobnosti iz zgodb svojih prednikov so z zbranimi delili Cveta Kacin, Silva Malovašič, Štefka Žakelj in Janko Strel. Silva Malovašič je med drugim razkrila, kako je najmlajšemu med pobeglimi mama k mejnemu kamnu oziroma konfinu nosila kosilo, Janko Strel pa je skozi zgodbo svojega očeta, ki je zelo trpel zaradi begunstva, osvetlil tragedijo teh večinoma mladih ljudi. »Sama pa sem v tem dogodku našla še svojo osebno zgodbo. Moj ded Ciril Justin, ki je po prvi svetovni vojni zbežal s Primorskega pred fašizmom, se je kot velik nasprotnik Italijanov osebno zavzel, da pobeglih niso izročili italijanskim karabinjerjem,« je še pojasnila Maja Justin Jerman.

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

pretežno oblačno
vlažnost: 94 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

6/15

sobota

0/17

nedelja

4/16

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 16. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

PRIREDITVE / Cerklje, 16. marec 2024

Cerklje smučamo – pokal občine 2024

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 16. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Goriče, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Visoko, 16. marec 2024

Dobrodelna predstava Bog masakra

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.