Molk in družba

Prejšnji teden smo razmišljali o molku, ki ga uporabljamo kot beg od notranje razbolelosti. Rekli smo, da lahko molčimo leta in leta, tlačimo težka čutenja, vendar ta ne bodo izginila sama od sebe. Še več, čakajo nas. Da jih prepoznamo, ubesedimo, smo z njimi in ne pobegnemo, jim namenimo svoje sočutje. Le na ta način bodo izgubila svojo rušilno moč zagrenjenosti. Ne bodo izginili težki spomini, izginilo bo le breme, ki ga nosimo leta in leta.

Predstavljajmo si, da vse težke zgodbe naših prednikov damo na en velik kup. Vse, kar so doživeli lepega in neprijetnega. Tako na eni strani dobimo veselje ob rojstvih, zadovoljstvo ob dobrih letinah, vzhičenost ob novih tehnoloških rešitvah, ki so bistveno olajšala vsakdanjik, vse ljubezni dobrih zakonov, vso hvaležnost otrok do svojih staršev, opevanje narave, vsa prijetna občutja ob čudenju naših polj, gozdov, hribov, vse dobrobiti naših pesnikov, umetnikov …, veliko veliko lepega. Na drugi strani pa je polno vojnih grozot in genocidov, strahov za preživetje, mnogo tepeža otrok, vsa ponižanja žensk v spolnosti in spolne zlorabe otrok, toliko sramu zaradi zavrženosti in zanemarjanja otrok, vse bolečine ob ločitvah partnerjev, vsa prekletstva alkohola, lakoto in prezgodnje umiranje dojenčkov, smrti ob porodih … Tej celoti bi lahko rekli kolektivno nezavedno širše skupnosti, naroda. Na kolektivno nezavedno ali drugače zapisano na skupno psiho naroda pa vplivajo tudi dobri in slabi (grozni) dogodki, ki jih je izvedla družba zavestno.

Žal je hudih primerov trpljenja na ravni naroda v zgodovini človeštva zelo veliko. Npr. kolonialna nasilstva (civiliziranih?) zahodnih držav po vsem svetu, npr. plenjenje črncev v Afriki in suženjstvo, ki ga je izvajal beli človek, npr. krvava kolonialna preteklost Belgijcev v Kongu ali kulturna revolucija na Kitajskem ali armenski genocid, Srebrenica, druga svetovna vojna in naša polpretekla zgodovina, usoda naših koroških Slovencev, sramežljivo spogledovanje Nemcev z lastno zgodovino … Skupni točki vsem grozodejstvom sta vsaj dve: ustvari se strahotno trpljenje in rablji nočejo govoriti, kaj šele priznati svojih dejanj. Kot pa smo že večkrat zapisali, to psihično trpljenje nikoli ne izgine. Ne na ravni posameznika ne na ravni naroda. Tudi tako se oblikujejo značilnosti posameznika in značilnosti naroda. Kar je zatajeno, sili ven. Trpljenje naroda ali narodova bolečina se npr. izraža tudi preko leposlovja, slikarstva, literature, umetnosti, kajti umetniki dobivajo svoje navdihe iz sveta, kjer nič ne umre in vse živi brezčasno.

Kaj lahko storim jaz? Teoretično znanje mi lahko koristi za vpogled vase. Sam lahko pogledam, kaj mi je ostalo od prejšnjih rodov. Kakšne vsebine imam od prednikov? Ali so bili dobri ali manj dobri ljudje? Ali so s svojimi dejanji prispevali k sožitju človeštva ali ne?

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

zmerno oblačno
vlažnost: 39 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

5/15

torek

-1/16

sreda

-1/17

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PREDAVANJA / Kokrica, 12. marec 2024

Potopisno predavanje: Namibija

IZLETI / Naklo, 12. marec 2024

Pohod na Šmarjetno goro

DELAVNICE / Kranj, 12. marec 2024

Delavnica Quilling paper

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 13. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 13. marec 2024

Minljivost trenutka

RAZSTAVE / Bled, 13. marec 2024

Semena za življenje

PRIREDITVE / Medvode, 13. marec 2024

Razstava ročnih del in slik

PRIREDITVE / Škofja Loka, 13. marec 2024

Pripovedke z Boštjanom Napotnikom

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.

Prihranek bo kaplja v morje / 18:27, 3. marec

Neumnost, ki se dela. Politiki, če že odločajo o življenju ljudi, bi morali iti ljudem nasproti, ne pa jih vedno bolj ogrožati. Na funkcijah...