Bil je pravi mojster v jecljanju

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 26. oktober 2019 / 08:29  

Šestdesetletni Brane Jurgec je jecljal vse svoje življenje. Vse do pred treh let, ko je v svoje življenje vpeljal številne spremembe, katerih posledica je tudi – tekoč govor. O svoji življenjski zgodbi »jecljavca« piše v knjigi Jecljanje – tabu tema, v kateri so zbrani tudi nasveti in metode, ki lahko pomagajo na poti do čistega, tekočega govora brez jecljanja.

V torek smo obeležili mednarodni dan jecljanja. Po ocenah je v Sloveniji okrog 20 tisoč odraslih s to govorno-jezikovno motnjo in še veliko več otrok. Ob tem dnevu je izšla knjiga z naslovom Jecljanje – tabu tema, ki jo je napisal Brane Jurgec, človek, ki se je z jecljanjem spopadal vse svoje življenje. Jecljal je vse do izpred treh let, ko je v svoje življenje vpeljal številne spremembe, posledica katerih je tudi – tekoč govor. Dobila sva se v Ljubljani, sogovornik se je pripeljal z vlakom iz Štajerske, kjer živi. A kot je povedal, je povezan tudi z Gorenjsko, saj je nekaj let živel v Kranju, prav tako ima na Gorenjskem veliko prijateljev.

Minuta govora je trajala petnajst minut

»Bil sem pravi mojster v jecljanju. Mojster nad mojstri. Minuta sedanjega govora je nekoč trajala približno 15 minut. Doživel sem veliko šikaniranj, zavračanj, zbadanj, diskriminacij ... A nikoli nisem izgubil volje, optimizma, vztrajnosti,« pripoveduje šestdesetletni Jurgec, v čigar tekočem govoru se le na trenutke rahlo zazna, da je vse življenje imel težavo z jecljanjem, ki ga je močno zaznamovalo.

»Govorna posebnost oziroma jecljanje ni več le način govora določene osebe, pač pa postane človekovo bistvo. Postane njegova prepoznavnost. Določa, kaj je postal. Motnja govora oziroma jecljanje in oseba se zlijeta v eno, v očeh drugih pa postane jecljavec,« pravi sobesednik, ki je v življenju zaradi jecljanja moral marsikaj pretrpeti. Tako je opravljal dela, ki so »družbeno primerna« za jecljajoče osebe; delal je v kovinski stroki, za tekočim trakom, v skladišču, opravljal razna fizična pomožna dela, pomagal pri urejanju okolice, v gradbeništvu, slikopleskarstvu ... Prav tako si nikoli ni ustvaril družine, kajti, kot pravi, ženske niso bile pripravljene sprejeti njegove posebnosti, jecljanja. »Ljudje, ki imamo govorno motnjo, imamo omejen odnos z drugimi. Tudi pri ustvarjanju družine je težko. V preteklosti mi je bilo zaradi jecljanja zaprtih veliko vrat ...«

Zgodi se tudi blokada govora

Jecljanje se začne v otroštvu. Nekateri, tako kot Jurgec, jecljajo na trpnike (g, k, m, n, p, t), drugi na sičnike, šumnike, samoglasnike. »Lahko se nam zgodi tudi blokada. Takrat ne zajecljamo, saj še tega ne zmoremo, ampak enostavno nismo sposobni izreči glasu. Ob blokadi govora se nam celo telo napne. Ostanemo brez sape, tako kot takrat, ko se potapljamo in smo že več kot minuto pod vodo, bolijo nas pljuča, vse mišice v ustih in v vratu ... Ob tem se izredno utrudiš, izčrpaš ...«

Ker je bil tudi sam zelo izčrpan, se je temu odločil narediti konec. Preizkusil je vse možne uradne in alternativne metode za odpravo jecljanja; logopedske vaje so mu pomagale pridobiti šumnike (š, č, ž), prek ostalih metod pa je z dolgoletnim delom na sebi dosegel, da danes govori skoraj povsem tekoče, brez jecljanja. Nekatere od metod, ki so mu pomagale, opisuje tudi v knjigi. »Preizkusil sem raznovrstne tehnike in metode, določene so bile učinkovite, druge ne. Spoznal sem zelo široko paleto možnosti, kako spreminjati sebe, od hipnoterapije, tapkanja, Tesla metamorfoze, tehnike Access Bars, aromaterapije, regresoterapije ...« Pred tremi leti se je seznanil tudi z metodo namestitve atlasa, to je prvega vratnega vretenca, ki je zanj pomenila velik preskok. »Prijatelji so v nekaj mesecih opazili, da je moj govor bistveno boljši in že kmalu sem imel – prvič v življenju – kratek govor pred manjšo skupino ljudi.« S kombinacijo vseh omenjenih metod, ki jih izvajalci tudi podrobno opisujejo v knjigi, predvsem pa z delom na sebi, čiščenjem podzavesti in osebnostjo rastjo, je Jurgec močno popravil svoj govor in se v pretežni meri osvobodil jecljanja.

Iz teme v svetlobo

Kot pravi, je prehodil pot od teme do svetlobe. »Ko se odločiš za spremembo, greš skozi predor, ki vodi iz teme v svetlobo. Predor je soočenje s samim seboj, globoko delo na sebi. Ko rasteš, prideš v območje svetlobe; pri meni je to čist govor.«

Danes Jurgec pomaga tudi drugim ljudem. Ljudem, ki jecljajo, želi dati upanje, da je možno to življenjsko preizkušnjo uporabiti sebi v prid. Sam je, kot pravi, prehodil dolgo pot, saj v življenju ni imel pravih informacij in pripomočkov. Tudi zato se je odločil napisati knjigo. »Jecljanje je še vedno tabu tema, zato sem knjigi tudi dal tak naslov. A dejstvo je, da jecljanje obstaja. Moj cilj je tudi ozaveščanje javnosti; večina ljudi sploh ne ve, kako naj se sooči z osebo, ki jeclja.«

Knjiga je izšla pri društvu OŠUN Nova Gorica, dobiti jo je mogoče prek spleta.