Glede trase južne obvoznice ni enotnosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / torek, 29. oktober 2019 / 17:40  

V Društvu za varstvo okolja Bled so minuli četrtek v blejski knjižnici pripravili pogovor na temo, kako priti do prave južne obvoznice oziroma kakšno obvoznico proti Bohinju si zasluži Bled.

Bled – Saga o južni obvoznici se vleče že desetletja, promet pa vedno bolj hromi razvoj kraja in onemogoča varne poti tako domačinov kot tudi turistov. Obvoznica je nujno potrebna, ne jutri, ampak že včeraj, so kot izhodišče za pogovor v blejski knjižnici navedli v Društvu za varstvo okolja Bled. Ob tem je predsednik društva Miha Žvan poudaril, da si ne želijo blokade ali revolucije, njihov namen je bil zgolj osvetliti sedanje stanje glede južne razbremenilne ceste in s tem posredovati poziv državi, da se obvoznica čim prej ustrezno umesti v prostor in začne gradnja.

V uvodu so v društvu pripravili pregled različnih variant poteka južne obvoznice, ki so se pojavljale v minulih petdesetih letih, kolikor se že govori o tej obvoznici na Bledu. Kot so opozorili, je načrtovanje na območju Bleda izjemno zahtevno, saj lahko nov infrastrukturni objekt povzroči veliko škode tako na naravni kot kulturni dediščini. »Pri načrtovanju bi obenem morali upoštevati tudi estetski vidik in doživljanje prostora, na kar smo ta čas premalo pozorni,« so prepričani v društvu. Ob tem je Žvan tudi opozoril, da so že pred sedmimi leti razmišljali o tem, da se bo promet do leta 2027 tako povečal, da tudi novozgrajena obvoznica ne bo več zadoščala. »Vsaka gradnja poseže v prostor in spremeni okolje, zato se s temi posegi nikoli ne bodo vsi strinjali. Zato se je treba dogovarjati z ljudmi, in to še preden gredo načrti v javno razgrnitev,« je pozval pristojne. Še vedno je namreč sporen načrtovani odsek skozi Mlino. »Če bo obveljala sedanja trasa, se bo s tem naredila huda škoda tako vasi Mlino kot kompleksu mlinskega polja, pa tudi izjemnima naravnima spomenikoma Straža in Dobra gora,« je poudaril tudi arhitekt in urbanist Janko Rožič in dodal, da bi bilo treba zadeve reševati z občutljivostjo. Zato se mu zdi pomembno, da se odpira pogovor o tem. »Ta čas, ko vlada zatišje in ne vemo, kdaj bo spet denar za obvoznico, še enkrat premislimo ključne variante. Bolje je desetkrat premisliti kot enkrat narediti napako.« Kot je poudarila ena od krajank, bi morali prebivalci Bleda pritiskati na državo, da to uredi, pri čemer pa bi morali biti enotni, a niso. Še vedno pa imajo po njenem prepričanju čas. Ena od navzočih je poudarila, da je sedanja varianta poteka obvoznice zastarela in popolnoma neprimerna za ta prostor. Zato je predlagala, naj občina začne mediacijske sestanke z vaščani, kako umestiti obvoznico, da bodo od nje imeli korist dolgoročno. »Od občine pričakujemo, da bo naš mediator, da najde pot in način, da se poenotimo.« Kot so še opozorili krajani, na Bledu potrebujejo pravo obvoznico, ne zgolj razbremenilne ceste, saj bo sicer to vodilo k še več prometa na Bledu in še večjim zastojem.

Župan Janez Fajfar je poudaril, da je občina naredila, kar je mogla, zaveda pa se, da zadeve niso optimalne. »A dosegli smo vsaj to, da bo cesta zgrajena v treh fazah, in sicer najprej krožišče, ki se bo gradilo zgolj na podlagi priglasitve del. Druga faza predvideva vkop trase do predora, nato pa naprej proti Bohinju.« Tudi župan je poudaril, da ne gre za obvoznico, ampak razbremenilno cesto, s katero bodo razbremenili promet ob jezeru. »A dlje, ko zavlačujemo, težje bomo prišli do te ceste. Državi povsem ustreza, da ji zaradi naših nesoglasij ni treba graditi. Zato se bo treba odločiti, ali razbremenilno cesto dejansko želimo imeti ali ne,« je pozval zbrane v knjižnici.