Mirko iz kanjona Kokre v mestu Kranj

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 30. oktober 2019 / 18:23  

Menda dolgo časa sploh nisem opazila, da je tam, hodila in tekla sem mimo njega vsako jutro, če ne pa zvečer, in vedno v isto smer. Najprej čez leseni most pa naokoli. Nekoč se le sprehajam v obratni smeri in ga zagledam. Obraz v drevesni duplini. Simpatično me gleda iz debla, pogledam bližje, obrazek pravilnih oblik, lep nosek; a je moški, a je ženska, ne morem se odločiti. »Lep je,« sklenem. Javor je, staro zmahano drevo, pa še vedno zeleno živo ko le kaj. Pa se oko ustavi na še enem obrazu … na bukvi … pa na malce oddaljeni smreki in naprej na gabru … vau … kako dobro. Le kdo jih je ustvaril … drevesa z obrazi ... kot bi ta drevesa na novo oživela. Vsak dan, ko tečem mimo njega, se ozrem in po tiho ga pozdravim. »Hej, živio, Mirko, dobro jutro.« Včasih se ga dotaknem in ga objamem, mehek je in topel in mahast, kot medved.

Potem pa nekega dne … nekdo je Mirka sunil v obraz, nos mu je izmaličil do neprepoznavnosti, žalostno pogledam tudi jaz. Zakaj ... meni si bil pa tako všeč ... nato nekega dne Mirko ostane čisto brez obraza, le še kupček gline je žalostno gledal ven iz drevesne dupline. Najhuje šele pride čez nekaj dni, zaprepadeno gledam neke rdeče pike po deblu in čez nekaj dni je Mirko izginil, kot da ni tam stal že desetletja in nam v hudi vročini dajal sence in nas hranil s kisikom. Zaženem vik in krik in kaj povejo: »Ubogi stari Mirko je imel raka.« Pa čeprav je bil še pri življenju, še veselo zelen, so ga mirno odžagali. Menda je njegovo hudo mučenje na tem svetu končal g. Gozdar z Zavoda za varstvo narave, ki se pa ja spozna na drevesa. No, pa poglej čudo, v njegovi bližini opazim suho, veliko mlajše drevo, no, njega pa niso požagali. Zakaj imaš pa ti tako srečo, dečko? Kdo bi vedel, bogpomagaj!

Do 4. novembra si na spletni strani MO Kranj ali osebno na občini lahko pogledamo projekt za obnovo kanjona Kokre v mestu Kranj, kjer imamo možnost predlogov in pripomb. Načrtovan je kot »Mestni park ob reki« in po tem sodeč bo vsega na pretek tu spodaj ... šotorišče, otroško igrišče, na zelenem travniku igrišča za igre z žogo, med drugim igrišče za odbojko na mivki, piknik prostor na obeh bregovih Kokre, trim steza, krožna lesena pot za kolesarje in pešce, adrenalinski park, brvi in mostovi, na koncu, ko boste od vsega čisto preč, pa vas bo na začetku ali koncu poti pri mostu na Huje pričakal še na ježi ali na kupu pepela in smeti bivše Save novozgrajeni prijeten večnamenski prostor s kafičkom. Luštno, ni kaj ... vendar, dragi moji, za vse tisto v prihodnosti bomo žrtvovali najlepši del zelenega Kranja. Delček sveta, kot ga v Evropi ni. Še začelo se ni, pa so iz kanjona odvlekli že okoli dvajset dreves, suhih, bolnih in zdravih. Če vam je to všeč, vam ni treba pripomniti ničesar, če vam pa ni, se pa zaderite in protestirajte.

Jaz protestiram!

Z lepimi pozdravi, ljubi moji Kranjčani,

Meta K.