Obletnice

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 31. oktober 2019 / 18:05  

Vsi se srečujemo z obletnicami. Če se z obletnicami spominjamo veselih dogodkov, jih želimo praznovati, če so obletnice težkih, žalostnih spominov, jih želimo pozabiti. Od nas je odvisno, kakšno obliko praznovanja si omislimo.

Rojstne dneve običajno praznujemo. Radi se spominjamo obletnic mature. Ne vem, ali se spominjamo, kdaj smo diplomirali, magistrirali ali doktorirali. Obletnico poroke pa ni dobro, če jo pozabimo. Toliko je primerov, ko pari niso več skupaj, ti torej ne bodo praznovali nečesa, kar ne drži več. Če pa je vez še vedno trdna, močna in zdrži različne viharje, vetriče in tudi sončne pripeke, je to gotovo nekaj, kar je vredno praznovati. Tedaj so rekli: dokler vaju smrt ne loči. In sto let nazaj so ljudje prej umrli kot danes. Poročna obljuba je trajala petnajst, morda dvajset let, potem pa je že nekdo odnehal, umrl. Današnja starostna doba tudi te obljube podaljšuje.

Midva sva te dni praznovala 25 let poroke. Bil je bil je lep jesenski dan, kot so bili ti zadnji. Še vedno imava spravljene poročne obleke, jaz tudi čevlje in nakit. Najbolj sem ponosna na to, da mi je obleka še vedno prav. Pogledava slike v albumu in se dogovarjava, kam bi šla to praznovat. Izlet je nekaj, kar obema ustreza. Po več variantah sva se odločila za Gardsko jezero. Tako blizu, pa še nikoli nisem bila tam. Vedno vzameva s seboj kolesa. Obseg jezera je 160 km in cesta ob njem je ena sama, torej namenjena avtomobilom, motoristom in kolesarjem. Južni del jezera je širši in ga ne obdajajo gore. Na severu se počutiš, kot da bil v fjordu. Jezero ima nizko nadmorsko višino, gore, ki se dvigujejo nad njim, pa so visoke tudi čez 2000 metrov. Torej je vsak vzpon, peš ali s kolesom, kot da bi šel iz morja. Zgornji del jezera je raj za kolesarje, jadralce, plezalce, pohodnike. Gorske ceste so vklesane v skale, veliko je predorov, vse je veliko in veličastno. Ledeniških jezer je še več, človek pa se počuti, kot bi bil na morju. Pridih sredozemskega podnebja sega prav do sem in še dlje. Tukaj uspevajo oljke, vinska trta, citrusi. Ime kraja Limone nam samo pove, česa je tukaj veliko. Višek sezone je že mimo, poleti pa je tukaj kot v panju. Povsem nova je pot tik nad vodo, kjer so jeklenice vpete v skalo. Občutek imaš, kot da hodiš po vodi ali po zraku.

Pa saj ni pomembno, kateri kraj sva izbrala za najin izlet. Pomembno je, da sva se umaknila od doma. Počneva tisto, kar nama je ljubo, lepa narava, visoke gore, jezero, ki je kar 110-krat večje od Bohinjskega, je v resnici kot morje. Če je vreme lepo, če smo z ljudmi, ki so nam blizu, če počnemo stvari, ki jih imamo radi in če imamo še razlog, ki nam vliva pogum in ponos na prehojeno pot, ni razloga za to, da se ne bi imeli lepo. Pa vendar tega ne more narediti nekdo drug namesto nas …