Sonce in luna

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 3. november 2019 / 10:19  

Ko sem brskala za boginjami, ki obeležujejo predvsem spravila žetve, sem se spomnila tudi na majevsko boginjo Ixchel, o kateri pričajo ostanki templjev na otokih Isla Cozumel in Isla Mujeres v bližini Cancuna. Ixchel je res boginja nosečnic in porodov, a je najbolj znana kot boginja Lune. Pripisujejo ji tudi izum tkanja, je zaščitnica mavrice pa tudi voda v hudem in dobrem, v povodnjih in blagodejnem dežju za rast koruze. Velikokrat, kot na primer v Dresdenskem kodeksu, je upodobljena z zajcem, saj naj bi majevski astrologi na površini lune videli zajca.

Njena človeška usoda je bila tragična.

»Nekje v daljni deželi je živela prelepa mladenka, v katero je bilo zaljubljeno nešteto mladeničev. A njeno srce je bílo le za v vseh ozirih sijajnega mladeniča in bojevnika z imenom Izamná. Nekoč je prišel v njun kraj neki mladec, ki je želel osvojiti prelepo Ixchel. Ixchelina sestra Ixtab, ki ni vedela za sestrino veliko ljubezen, je predlagala, naj se rivala spopadeta na življenje in smrt. Že je kazalo, da bo zmagal boljši Izamná, ko ga je tujec s podlo zvijačo smrtno zadel v hrbet. Pretresena in obupana Ixchel je sestri zaupala svojo dušo. Tisti hip, ko je Ixchel položila roko nase, je Ixtab postala boginja samomorilcev.

Duši Ixchel in Izamnaja sta poleteli v nebo. Postala sta bog Sonca in boginja Lune, za večno združena v krogotoku časa.«

Na upodobitvah Sonca je Izamná vedno mlad, Ixchel pa je ponekod mlada, z bujnim oprsjem doječe matere, rojstva polne lune, ponekod pa starka s kačo na glavi, prispodobo modrosti, in pojemajoče lune ter z zajcem v naročju.

Dodan recept za slastno in dišečo jukatansko enolončnico s svinjino in črnim fižolom vsebuje epazote – dišečo metliko. Posušen, ki sem ga prinesla iz Mehike, je pošel, in ko sem brskala, kje raste in ali se pri nas dobi, sem odkrila, da je v prehrambni industriji zaradi nekaterih substanc epazote prepovedan, čeprav velja za zdravilno rastlino. Zastrupljevalka pa ne bi bila …

Torta »imperial« iz Méride

Za torto potrebujemo: 300 g olupljenih in zmletih mandljev, 1 žlico moke, 6 jajc, 1 žličko vinskega kamna, 430 g sladkorja, pol žličke vaniljeve esence, 500 ml vode, 7,5 cm dolgo cimetovo palčko, 1 žlico nastrgane pomarančne lupine, 1 žlico pomarančnega likerja, 30 g praženih mandljevih lističev.

Pečico ogrejemo na 165°. Model s premerom 23 cm namastimo in oprašimo z moko. Zmlete mandlje dobro zmešamo z moko. Jajca ločimo. V veliki skledi stepamo beljake in po žlicah dodajamo sladkor. Eno žlico na en beljak. Potem drugega za drugim vmešamo še rumenjake. Dodamo vinski kamen in mandljevo mešanico. Predenemo v pekač. Pečemo 25–35 minut, odvisno od pečice. Ko je torta pečena, jo nekaj minut ohlajamo.

Preostali sladkor zmešamo s pol litra vode, dodamo cimetovo palčko, pomarančno lupino in na zmernem ognju kuhamo, da dobimo gost, svetel sirup. Sirupu dodamo še žlico pomarančnega likerja. Ko se sirup ohladi, prelijemo torto in jo posujemo s praženimi mandljevimi lističi. Torto lahko namesto s sirupom premažemo tudi z vaniljevo ali čokoladno kremo. Obstaja namreč kar nekaj inačic.