Žiga Zois baron Edelsteinski. Del freske Jurija Šubica v Narodnem muzeju v Ljubljani. /Foto: Jurij Kurillo

Brdski graščaki Zoisi

Danes mineva dvesto let od smrti barona Žiga Zoisa, razsvetljenca, mecena slovenske književnosti in naravoslovnega zagnanca.

Najvišje državne nagrade in priznanja za znanstvene dosežke se imenujejo po Žigu Zoisu, zaslužni dijaki in študenti pa dobivajo Zoisove štipendije.

Severno od Kranja se razteza znani grajski kompleks Brdo, ki ga imamo Slovenci v svoji zavesti predvsem kot protokolarno rezidenco, saj ga je pred vojno uporabljal kot svojo zasebno lastnino kraljevi princ Pavle Karađorđević, po vojni pa kot državno lastnino republikanski predsednik Josip Broz. Manj je bržkone znano, da so bili na prehodu iz 18. v 19. stoletje njegovi lastniki člani znamenite družine Zois.

Njen začetnik na naših tleh je bil Zois z zvenečim imenom Michelangelo (1694-1777). V Ljubljano je verjetno prišel prek Trsta iz italijanske pokrajine Bergamo. S trgovanjem, bančnimi posli in rodbinskimi zvezami je naglo obogatel kot lastnik trgovskih družb, nepremičnin in ladij. Še posebej se je uveljavil z nakupom rudnikov in fužin na Kranjskem. Tako se je povzpel do dednega plemstva in baronata z nazivom von Edelstein. Okoli leta 1753 je kupil grad in gospoščino Brdo.

Njegove podjetniške sposobnosti, pa še odlično opravljeni študiji so odlikovali tudi njegovega najstarejšega sina iz drugega zakona in slovenske matere Ivanke Kappus pl. Kamnogoriške Žiga (1747-1819). Ta si je sprva ob družabništvu v očetovem podjetju, pozneje pa samostojno, pridobil veliko premoženje ter tako postal za nekaj časa eden najbogatejših Slovencev na Kranjskem. V lasti je imel številne gorenjske fužine za predelavo rude v železo. Vendar so te sčasoma, kljub znatnim Zoisovim lastnim tehničnim izboljšavam, pričele prinašati izgubo – predvsem zaradi konkurence železarske industrije v severni Evropi, in njegovo premoženje je pričelo kopneti. K temu so prispevali tudi visoki davki med Napoleonovo francosko okupacijo ... Baron je bil sicer kot zemljiški veleposestnik do svojih številnih kmetov tlačanov presenetljivo nerazumevajoč in neusmiljen, saj se je z njimi dolgo tožaril zaradi tlake in robotnine. Ti so se mu leta 1781 celo uprli.

Mecen literature in naravoslovni zagnanec

Barona Žiga Zoisa poznamo Slovenci predvsem po njegovi mecenski vlogi, saj je postal ob koncu 18. stoletja tako rekoč središče kulturnega ustvarjanja na Kranjskem. Podpiral je mnoge slovenske izobražence, kot so bili denimo slovničarja Jurij Japelj in Blaž Kumerdej, še posebej pa pesnik Valentin Vodnik, ki ga je tudi denarno podprl pri izdajanju Lublanskih novic in pratik. Zoisovemu krogu se je kmalu pridružil Anton Tomaž Linhart s svojima še danes živima komedijama Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Pomemben član tega krožka je bil Jernej Kopitar, ki je bil sprva zadolžen za Zoisovo mineralno zbirko, pozneje pa, po dokončanem študiju, je sčasoma postal evropsko pomemben slovničar. Zois je imel v takratnem slovenskem kulturnem dogajanju ključno vlogo, saj je z znanjem, kupovanjem knjig in denarjem podpiral najprodornejše slovenske razsvetljence in je tako pomagal pri začetku nepretrganega razvoja slovenske literature, zgodovinopisja in linguistike. Tudi sam se je poskušal v slovenski poeziji in je vanjo vpeljal kar nekaj novih pesniških oblik.

Kar je bilo povedanega doslej, mora pravzaprav poznati sleherni dijak, ki marljivo sledi pouku slovenščine. Veliko manj znano pa je, da je bil Žiga Zois zelo dejaven na področju naravoslovja, saj je bil evropsko razgledan mineralog in geolog, a tudi zoolog ter botanik. Za kamnine se je kot lastnik fužin kajpak zanimal že iz poklicnih razlogov, vendar mu niso bile tuje različne geološke teorije, denimo o nastanku našega alpskega gorovja. Po Ernestu Faningerju je Zois nasprotoval domnevam nekaterih vodilnih evropskih geologov, da so Alpe magmatskega, torej vulkanskega izvora, pač pa je pravilno domneval, da so nastale iz apnenčevih usedlin, ki so jih tvorili živi organizmi v morju. Na to so kazale že pri nas najdene okamnine z nižjih leg – za dokaz svojega prepričanja pa je potreboval primerke z najvišjih predelov Triglavskega pogorja. Zato je tja organiziral dve višinski odpravi leta 1795, ki se jih je udeležil tudi Valentin Vodnik.

Žiga Zois se je zanimal tudi za zoologijo in je tako več let pošiljal za zbirke in raziskave dunajskega muzeja preparirane ter pozneje žive človeške ribice in druge živali, med njimi celo zamrznjenega medveda. Zanimali so ga ptiči, za katere je zbiral, tako kot za ribe, domača slovenska imena. Sam je doma dobro desetletje gojil in opazoval človeške ribice (Proteus anguinus), sicer edine podzemske vretenčarje v Evropi. Kranjski speleobiolog Marko Aljančič je utemeljil, da je bil prav Zois avtor nepodpisanega članka o človeški ribici iz vasi Vir pri Stični, ki je 1807. leta v nemščini izšel v ljubljanskem listu Laibacher Wochenblatt. Tako se je v zgodovino vpisal kot prvi raziskovalec vedenja te nenavadne dvoživke. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije si lahko še zdaj ogledamo del dragocene Zoisove zbirke 5000 mineralov, rud in okamnin, ki je v svojem času zaslovela po vsej Evropi. Njen zbiratelj je zagotovo zaslužil, da se po njem imenuje silikatni mineral zoisit. Baron se je zanimal za razne tehniške izume in se je zavzemal za izboljšanje mnogih obrtnih postopkov s koristnimi napotki. Sodeloval je pri načrtih oblasti za izboljšanje plovnosti rek Ljubljanice in Save ter za osuševanje Ljubljanskega barja. Bil je član številnih znanstvenih združenj po Evropi in je za svoje zasluge prejel več odlikovanj; postal je celo Vitez francoske legije časti. Od svojega triinpetdesetega leta je bil zaradi neozdravljive ohromelosti vezan izključno na svoj invalidski voziček.

Pomemben botanik Karel Zois

Ob omembi Zoisove graščinske posesti Brdo ne moremo mimo najmlajšega Žigovega brata Karla (1756–1799), saj je prav on prebil tam večino svojega življenja. Sam se je posebej zanimal za rastlinski svet in je zato veliko pohajal po domačih gorah. Kot eden prvih raziskovalcev kranjskega oz. slovenskega rastlinstva je zbral še danes ohranjeni herbarij z okoli 2100 primerki.Vzdrževal je stike z mnogimi takratnimi botaničnimi strokovnjaki, ki jim je pošiljal predstavnike tukajšnjih rastlinskih vrst. Po Karlu Zoisu je ugledni celovški botanik Franz Xaver Wulfen imenoval dve rastlini: Zoisovo zvončico (Campanula zoisii) iz bohinjskih gora in Zoisovo vijolico (Viola zoisii) s Stola.

Karel je z bratom Žigom uredil okrog gradu Brdo baročni park, kjer so posadili poleg eksotičnih vrst tudi obsežen nasad drevja z najrazličnejšimi sadnimi vrstami. Tam je bil urejen naš prvi alpski botanični vrt z gorskimi rastlinami, ki jih je bodisi zbral sam bodisi so mu jih prinesli njegovi pomočniki. Prelepe parkovne nasade na Brdu – seveda močno spremenjene – lahko občudujemo še današnji obiskovalci ...

Oddajte svoj komentar

Kranj -7°

zmerno oblačno
vlažnost: 92 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

-7/4

četrtek

-0/4

petek

-2/6

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 12. december 2019

Dvakrat v neznano

IZLETI / Šenčur, 12. december 2019

Na ogled božične zgodbe v Čazmo in Zagreb

PRIREDITVE / Križe, 12. december 2019

Božično-novoletni sejem

PRIREDITVE / Kranj, Preddvor, Šenčur, 12. december 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 12. december 2019

Za otroke

PREDAVANJA / Radovljica, 12. december 2019

Linhartovi dnevi 2019

GLASBA / Begunje, 12. december 2019

Božično-novoletni koncert

PRIREDITVE / Radovljica, 12. december 2019

Smučarski sejem

 

 
 

 

 
 
 

100. obletnica nastanka Jugoslavije / 16:50, 11. december

Bla, bla, bla...
Da so vse stranke pokorne diktatu iz Bruslja in apetitom ameriških korporacij je kriv balkan in komunizem??
Eh...

100. obletnica nastanka Jugoslavije / 14:14, 11. december

Mineva 100 let kar so imeli Slovenci idealno možnost ustanoviti svojo narodno državo. Ampak intelekt Slovenca ni dosegal zmožnosti razumevan...

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 14:10, 11. december

Ne bi si želel živeti v teh koncih. Kot izgleda so se lotili izgradnje plinske infrastrukture strokovnjaki iz Kosova in Metohije. Nadzor v S...

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 12:40, 11. december

Tat kriči:Primite tatu!

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 12:08, 11. december

Kdaj bo kako izjavo podal še kdo od odgovornih?
Ajde mafiozoti, z besedo na dan!

V Orehovljah ni več nevarnosti zaradi plina / 09:47, 11. december

Ne vem, sem v dvomih. Ali imamo velik problem? Plastične cevi se na sliki vidijo zelo plitko v zemlji! Verjetno so neki standardi kako globo...

Konec skrivanja, zdaj se pogaja o priznanju krivde / 22:12, 10. december

Me pa zanima sli je bil ta G.Oblak sam? Ali je bil v družbi z G,P,B ki je imela svojo firmo v šenčurju pri kranju, ki je tudi oguljufal lju...