Združene države Evrope

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Arhiv člankov / četrtek, 21. november 2019 / 14:45  

Malo je znano, da je bil začetnik vseevropskega gibanja pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof Richard Nikolaus Eijiro Coudenhove-Kalergi. Rodil se je 16. novembra 1894. Njegovo otroško ime na Japonskem je bilo Aoyama Eijiro. Češkoslovaški državljan je postal leta 1919, nato pa je od leta 1939 do smrti prevzel francosko državljanstvo.

Ustanovil in predsedoval je Panevropski uniji. To je bila zamisel o zvezi evropskih držav, ki naj bi bila »bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica«. Sprva so jo imeli za utopijo, kasneje pa je najprej navdušil diplomate, pisatelje, umetnike, časnikarje in učenjake predvsem na nemškem govornem območju. Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, a brez Sovjetske zveze.

Njegova starša sta bila avstro-ogrski diplomat Heinrich von Coudenhove-Kalergi in Mitsuko Aoyama, hči trgovca z nafto, prodajalca starin in velikega posestnika v Tokiu. Družina von Coudenhove je bila bogata flamska družina, ki je med francosko revolucijo pobegnila v Avstrijo, družina Kalergi pa je bila bogata grška družina s Krete. Že pred tem so bili rodovno povezani s Poljaki, Norvežani, Balti, Francozi in Nemci.

Prva knjiga Pan-Europa grofa Richarda Nikolausa Eijira Coudenhove-Kalergija je izšla leta 1923. Vsebovala je tudi obrazec za članstvo v gibanju, ki je leta 1926 na Dunaju izvedlo prvi kongres. Tridnevnega vseevropskega kongresa se je udeležilo več kot dva tisoč predstavnikov iz 24 evropskih držav. Na kongresu so med drugimi sodelovali Albert Einstein, Thomas Mann in Sigmund Freud. Šlo je za poskus ustanovitev Združenih držav Evrope. Odziv na večstopenjski načrt ustanovitve je bil precejšen, praktično pa je oživel po drugi svetovni vojni, ko se je začel uresničevati z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti. Cilji zveze evropskih držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težkih obdobjih. Ustanovili naj bi carinsko in gospodarsko unijo, vendar se je zamisel izjalovila leta 1929 zaradi zloma newyorške borze in čez eno leto še vzpona nacizma v Nemčiji. Med evropskimi državami je tudi prišlo do dvoma v nemško demokracijo. Bale so se, da bi s sodelovanjem škodovale svojim lastnim interesom.

Anekdote slavnih

Madžarski pisatelj in dramatik Ferenc Molnar je pokusil kavo, ki mu jo je prinesel natakar, in rekel: »V tej kavi je nekaj dobrega, nekaj slabega in nekaj skrivnostnega.« Svojo trditev je tudi razložil: »Dobro je, da v njej ne okusiš niti sledu cikorije, slabo je, ker ni v njej niti zrnca kave, skrivnostno pa je, od kod ima ta voda tako temno barvo.«

Ko je francoski predsednik Georges Clemenceau izgubil dragocenega sodelavca, se mu je, še preden so umrlega pokopali, prišel vsiljevat nekdo drug, da bi prevzel njegovo mesto. »Prav,« mu je odgovoril Clemenceau. »Morate se samo še dogovoriti s pogrebnim zavodom.«

Smeh ni greh

»Si res pustil dekle samo zato, ker je začela nositi očala?« – »Ne, ona je zato pustila mene.«

Sodnik: »Moža pa vam res ni bilo treba kar ubiti.« – »Sam je to hotel. Rekel mi je, da bom prišla do krznenega plašča samo prek njegovega trupla.«

V poznih nočnih urah pristopi k sosednji mizi bujna svetlolaska in reče neznanemu moškemu: »Vso noč ste me slačili s pogledom. Prosim, če me oblečete, ker moram domov.«