Politik za vse čase

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 21. november 2019 / 09:04  

Bi bil dr. Janez Bleiweis pravi politik za današnji čas? Na vprašanje si lahko odgovorite na razstavi, posvečeni »očetu naroda« z naslovom Dr. Janez Bleiweis, Novice in narodno prebujanje, ki je na ogled v Prešernovi hiši v Kranju vse do 2. februarja prihodnje leto.

Kranj – Janez vitez Bleiweis plemeniti Trsteniški je bil slovenski publicist, politik, magister veterine, doktor medicine in narodni buditelj. Poznamo ga kot ustanovitelja in urednika prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice (Novice), bil je profesor na ljubljanskem liceju, deželni živinozdravnik, član političnih struktur v Ljubljani in na deželnem nivoju pa tudi član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Slovenske matice. Rojen je bil v hiši v današnji Tavčarjevi ulici 25 v Kranju.

O znanem Slovencu iz obdobja narodnega prebujanja je pred odprtjem razstave prejšnji četrtek potekal tudi četrti muzejski dan, na katerem so spregovorili poznavalci njegovega življenja in dela ter področij, na katerih je Bleiweis deloval. Narodno buditeljska pesem Slovenec sem je bila v uvod k razstavi več kot na mestu. Kot je na pot k razstavi povedala direktorica muzeja Marjana Žibert, je kranjski rojak edini med slovenskimi politiki, ki se ga je prijel naziv oče naroda, saj se je kot spreten politik obračal tako k elitam kot nižjim slojem prebivalstva. »Bil je naklonjen tako Francetu Prešernu, objavljal je njegovo poezijo, kot Jovanu Veselu Koseskemu, ki je pisal povsem drugače pesmi. V zgodovinskem spominu Slovencev je bil postavljen na stran, leta 1996 pa sta ga na razstavi, ki je potem tri leta potovala tudi po drugih muzejih, prvič predstavili nekdanji sodelavki Majda Žonta in Beba Jenčič,« je povedala Žibertova.

Avtor aktualne razstave kustos za kulturno zgodovino Gašper Peternel je povedal, da gre za nadaljevanje zgodbe izpred 23 let. »Se pa tokratna razstava osredotoča na Bleiweisov odnos do narodnega prebujanja, ki ga je gojil skozi Novice in širše kulturno delovanje,« pojasnjuje Peternel. V uvodnem delu razstave najprej spoznamo življenje in poklicno pot Janeza Bleiweisa ter pomen Novic kot njegovega najpomembnejšega orodja za širjenje znanja med prebivalstvom, izvemo pa tudi marsikaj o njegovem narodnem buditeljstvu in kulturnem udejstvovanju.

Peternela povprašamo, ali bi bil Bleiweis pravi politik za današnje čase? »Seveda bi bil. Bil je zvit in prebrisan, povedano v najbolj pozitivnem smislu, hkrati pa preudaren. On je znal, zato so tudi vsi ostali poskusi časopisov odpadali že po prvi številki, ki ni šla skozi cenzuro. Ob smelih idejah o zedinjeni Sloveniji in podobno so vsi šli z glavo skozi zid, on je kot pameten politik počakal, da so drugi naredili prvi korak, potem pa je tudi sam ves svoj vpliv zastavil za pravo stvar. Hkrati pa je znal predvideti tudi naprej. Vedel je, da se spremembe uvajajo počasi in je razumel, da je s spremembami treba iti od spodaj navzgor. Tako je deloval tudi v gospodarstvu in pri izobraževanju in uvajanju novosti pri takrat še pretežno kmečkem prebivalstvu. V drugem delu razstave avtor Bleiweisa umesti v trikotnik s Francetom Prešernom in Jovanom Veselom Koseskim, predvsem se ukvarja z njegovim odnosom do obeh pesnikov. Tu Peternel obravnava tudi Bleiweisov kult osebnosti in ljudsko oznako zanj kot očeta naroda. »Ko je imel sedemdeset let, se je pod njegovim oknom v Ljubljani zbralo več kot 15 tisoč ljudi.« Prav to dejstvo, da je bil ob koncu svojega življenja tako zelo oboževan, na neki način daje odgovor na vprašanje, da je bil Janez Bleiweis kasneje res prezrt, saj je preprosto izginil iz kolektivnega spomina. Razstava v Prešernovi hiši nam velikega Kranjčana spet postavlja v ospredje, ali kot je dejal podžupan Janez Černe: »Vsak narod ima ljudi, ki ga vodijo naprej. Naprej nas vodi tudi osrednja prometna žila, ki vodi skozi Kranj in nosi Bleiweisovo ime. Na občini razmišljamo tudi, da bomo po njem poimenovali mestni park, ki ga načrtujemo v prihodnje.«