Na Triglav kar v supergah

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / nedelja, 24. november 2019 / 13:39  

V torek so bohinjski gorski reševalci v dolini Sedmerih jezer posredovali zaradi mlajšega azijskega planinca, ki se je kljub slabemu vremenu v tekaških copatih in trenirki odpravil na Triglav.

Ukanc – Bohinjski gorski reševalci so v torek v zelo zahtevnih vremenskih razmerah pri Sedmerih jezerih reševali mlajšega tujca, ki se je slabo opremljen namenil osvojiti Triglav, a se je med potjo izgubil. Kot je pojasnil Bojan Kos s Policijske uprave Kranj, je imel planinec na sebi trenirko in lahke športne copate, ko so ga reševalci našli, pa je bil že podhlajen. Policisti so ugotovili, da je Azijec tako opremljen pristopil v gore čez nevarno Komarčo že dan prej. Kljub povišanim vodostajem in resnim snežnim razmeram pri Črnem jezeru z okoli štiridesetcentimetrsko snežno odejo se je vseeno odločil nadaljevati pot in se v megli izgubil. Imel je veliko srečo, da so ga gorski reševalci sploh našli. Sporočene koordinate so bile le delno pravilne, razmere pa zahtevne, zaradi slabega telefonskega signala na območju pa ni bilo mogoče z njim vzpostaviti običajnega kontakta. Še zlasti srečna okoliščina pa je bila, da so njegove stopinje v snegu ostale vidne kljub sneženju, saj so ravno te reševalce pripeljale do njega. »Če bi še bolj snežilo, bi sneg stopinje povsem zakril, to pa bi bilo za tujca lahko usodno. Taka lahkomiselnost je smrtno nevarna,« še dodaja Kos.

Miha Arh, predsednik društva Gorske reševalne službe Bohinj, ugotavlja, da do takšnih situacij prihaja zaradi spremembe načina življenja in slabe ozaveščenosti neveščih planincev. Tovrstne situacije bo po njegovi oceni težko zajeziti, sploh pri tujcih, kot je bil omenjeni Azijec, ki sploh ni bil v stiku z lokalnimi turističnimi delavci. Sam je namreč priletel k nam, noč prespal v Ljubljani in se zjutraj odpravil na Triglav. »Že doma je imel pripravljen načrt in se ga je držal do konca. Vprašanje je, ali bi ga od poti odvrnila opozorilna tabla, če ga niso ne sneg ne visoke vode na Komarči,« je po končani reševalni akciji povedal Arh.

Veliko krivdo za takšne dogodke gre pripisati slabi ozaveščenosti, družbenim omrežjem in spletu, je nadaljeval vodja bohinjskih gorskih reševalcev. »Živimo v času, ko si mnogi splanirajo turo in se na vreme sploh ne ozirajo. Marsikdo, ki prebere novico o takem primeru, se jezno odzove, poglej ga, meni se kaj takega ne more zgoditi. Ampak ko opazujemo in se pogosto tudi jezimo nad turisti pri nas, pomislimo raje, kako se mi obnašamo kot turisti drugje. Pogosto gre tudi za preveliko zaupanje v opremo, ki je nekateri sploh ne znajo uporabljati, ne znajo brati zemljevidov, gledajo v GPS na mobilnih telefonih, ki jih vodi deset metrov od poti in podobno. Mislim, da je pomembneje, da poudarjamo znanje, naj se ljudje udeležijo tečajev ali pa naj hodijo v gore v spremstvu gorskih vodnikov. V tujini je to praksa,« je dejal Arh.

Kot je še dodal, se je število intervencij od razvoja mobilnih telefonov močno povečalo, saj planinci v primeru težav lahko pokličejo pomoč. »Nekoč bi lahko preteklo tudi več tednov, preden bi takega planinca domači pogrešili. Sedaj planinci pokličejo takoj, ko zaidejo v težave in jih večinoma spravimo v dolino nepoškodovane, kar je vseeno bistveno manjši strošek, kot če se brez znanja v zahtevnih razmerah rešujejo sami in se še dodatno poškodujejo. Spet – če pogledamo, kdo je pametnejši: tisti, ki se ustraši in pokliče, ali tisti, ki rine naprej in se ponesreči. Obsojajo te v vsakem primeru.« Ob tem še opozarja, naj se ljudje ne zanašajo preveč na mobilne telefone, saj se kljub prenosnim baterijam lahko izpraznijo ali pa ni pokritosti s signalom in pomoči potemtakem ne bodo mogli priklicati.

Kljub temu da je lahkomiselnost azijskega planinca vredna obsojanja, pa so izkušnje pokazale, da bi zaračunavanje intervencij vodilo v poslabšanje stanja, saj bi se ljudje bali poklicati pomoč in bi bilo posledično verjetno še več hudih nesreč, poskrbeti pa bo treba, da do zlorab ne prihaja, še razmišlja Arh.