Berninijeva pot

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 8. december 2019 / 10:56  

Če z dobrim vodnikom v roki – ali še bolje z živim in izkušenim rimskim vodičem – raziščemo tako imenovano Berninijevo pot, odkrijemo najlepše umetnine rimskega baroka. Gian Lorenzo Bernini (1598–1680), slikar, kipar, ahitekt, je bil čudežni otok, ki je prvi pouk o slikarstvu in kiparstvu dobil že v očetovem rimskem ateljeju. Berninijeva pot nas vodi v cerkve, kjer najdemo njegove dramatične in teatralne kipe, na trg Navona z znamenitim Vodnjakom štirih rek – Donave, Nila, Gangesa in Ria de la Plata – in Vodnjakom čebel, ki rojijo na grbu slovite, bogate in vplivne rimske rodovine Barberinijev. O njihovem navdušenju za umetnost priča tudi Tritonov vodnjak pred Barberinijevo palačo.

Znan je Berninijev izrek: »Harmonija je najlepša stvar na svetu in njena veličina ni odvisna od investiranega denarja, ampak od veličine arhitekturnega sloga in plemenitosti njegove ideje.« Naročniki izrednih del so bili tudi papeži, v dobi Berninijevih ustvarjalnih let se jih je zvrstilo kar osem. Najbolj radodaren naročnik je bil papež Maffeo Barberini - Urban VIII. Bernini je ustvaril visoki ciborij nad grobom sv. Petra v istoimenski baziliki, tudi veličastna obhodna stebrišča na Trgu sv. Petra so njegova zamisel. Bil je režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov, leta 1659 je iz kupole bazilike sv. Petra priredil ognjemet.

A njegov najbolj vznemirljiv doprsni kip je treba iti gledat v Firenze. Doprsje strastne ženske Constanze Bonarelli. Lepotica je bila sicer poročena z manj znanim kiparjem Bonarellijem, ki je delal v Berninijevi delavnici. Gian Lorenzo se je nesmrtno zaljubil vanjo, ko je odkril, da zahaja k njej tudi njegov mlajši brat, ki ni bil tolikšen umetnik, ampak običajen moški z mero topline. Kipar ga je z golim mečem preganjal po Rimu, celo v cerkvi, ga grdo ranil, k lepi Constanzi pa je poslal služabnika z dvema steklenicama vina in britvijo in ukazal, da naj po tem, ko bo vino oddal, ženski poreže obraz. Ali je bilo to povsem res? Nisem mogla ugotoviti. Našla sem le zapisek, da je moral Bernini za svoje nezaslišano dejanje plačati mastno kazen. Biografi si o tem rimskem škandalu niso edini, le o Constanzi ni bilo slišati ničesar več, menda je do svoje smrti živela pri možu. Kakorkoli že, Bernini ostaja eden največjih italijanskih umetnikov vseh časov.

Špageti s česnovo omako

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g špagetov, 2–4 stroke česna, odvisno od okusa, 1 lonček kisle smetane, 2 žlici svežega sira z zelišči, 50 g gavde, sol in poper po okusu, parmezan, nekaj lističev bazilike ali drobnjakovih vejic.

V velikem loncu v osoljenem kropu špagete skuhamo na zob. Medtem ko se kuhajo, pripravimo omako. Na oljčnem olju bledo prepražimo strt česen, da zadiši, dodamo sveži sir in vmešamo še lonček kisle smetane. Dobro premešamo, da je omaka gladka. Nato vsujemo v omako naribano gavdo, solimo in popramo. Ko se sir stali, prelijemo odcejene špagete in jih okrasimo z lističi bazilike ali vejicami drobnjaka.

Ponudimo s hrustljavo mešano solato.

Pa dober tek!