Ribe poginile zaradi gnojevke

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. december 2019 / 17:26  

Oktobra je v ribogojnici v Zalogu pri Cerkljah zaradi zastrupitve z amonijakom iz gnojevke poginilo 5520 kilogramov rib. »To je bil šolski primer kršenja zahtev navzkrižne skladnosti gnojenja s tekočimi organskimi gnojili ob vodotoku,« ugotavlja Miha Štular, specialist za ribogojstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

Kranj – V začetku oktobra je v ribogojnici podjetja Vodomec v Zalogu pri Cerkljah poginilo 5520 kilogramov rib šarenk (kalifornijskih postrvi), to je okrog 25 tisoč rib šarenk ali več kot polovico vseh v ribogojnici, pogin pa bi bil še obsežnejši, če lastnik in njegovi zaposleni ne bi hitro ukrepali. Kot je povedal lastnik in direktor podjetja Janez Vidmar, je pri tem po strokovni oceni nastalo za 52 tisoč evrov neposredne škode, velika pa je tudi posredna škoda. V podjetju Vodomec so se o poplačilu škode pripravljeni dogovoriti s povzročiteljem škode, v nasprotnem primeru pa bodo odškodnino poskušali izterjati po sodni poti.

Analiza vzorcev odvzetih poginulih rib je namreč pokazala na zastrupitev z amonijakom iz gnojevke in potrdila sum kriminalistične preiskave, med katero so nedaleč od ribogojnice odkrili njivo, na katero je kmet po žetvi koruze navozil gnojevko, in sledi cisterne za gnojevko, ki so vodile do vodotoka. Kot je ob tem dejal Miha Štular, specialist za ribogojstvo za celotno Slovenijo, zaposlen v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je bil to šolski primer kršenja zahtev navzkrižne skladnosti gnojenja s tekočimi organskimi gnojili tik ob vodotoku, svoje pa je naredilo še močno deževje, ki je gnojevko ob vodotoku izpiralo neposredno v potok. Zahteve navzkrižne skladnosti, katerih cilj je varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, narekujejo kmetom pravilno ravnanje pri gnojenju kmetijskih površin, ena od teh zahtev določa, da pri vodah drugega reda v razdalji pet metrov od brega vodotoka in pri vodah prvega reda petnajst metrov od brega vodotoka ni dovoljeno uporabljati nobenih gnojil. Ob vodotokih morajo biti vzpostavljeni varovalni pasovi, to so različno široki pasovi, kjer je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Pasovi so lahko zaraščeni s travo, divje rastočimi rastlinami, grmovjem ali drevesi, lahko pa se tudi obdelujejo.

Kot je ob tem še opozoril Štular, v jesensko-zimskem obdobju, to je od 15. novembra do 1. marca, tudi sicer velja prepoved gnojenja z gnojili, ki vsebujejo dušik. V tem obdobju na njivah ni porabnikov dušika, zato bi ob gnojenju v tem obdobju v tleh ostajali presežki dušika, ki bi se izpirali v podtalje in tako onesnaževali pitno vodo z nitrati. Veliko nevarnost za onesnaženje vodotokov, podtalnice ter pitne vode z nitrati pomeni tudi uporaba gnojil na tleh, ki so zasičena z vodo, poplavljena, zamrznjena ali zasnežena.

»Za pridelavo hrane sta enako pomembna tako kmet kot ribogojec. Ribogojec je odgovoren za ribe znotraj ribogojnice, žal pa je povsem nemočen, kar zadeva zunanje vplive. Tveganje je še toliko večje, ker ribe živijo v vodi, s katero prihaja v ribogojnico tudi vse, kar je zanje dobro in slabo,« ugotavlja Miha Štular in dodaja, da ribogojec v takšnem primeru, kot se je zgodil v Zalogu, še dolgo občuti posledice pogina, saj v povprečju traja leto in pol, da iz ikre zraste odrasla riba, primerna za prodajo.