Ludvik Kavčič je še vedno aktiven tako v domačem podjetju Precisium kot v kranjski obrtno-podjetniški zbornici.

Nima se časa postarati

Priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in naziv najstarejšega obrtnika leta je ob koncu minulega leta prejel kranjski orodjar Ludvik Kavčič. Čeprav je v 83. letu, je še vedno aktiven tako v domačem podjetju Precisium kot v kranjski obrtno-podjetniški zbornici.

Družinsko podjetje Precisium je ustanovil Ludvik Kavčič leta 1967. Sedež ima v Kranju in je specializirano za izdelavo visoko natančnih kovinskih izdelkov z najmanjšim razponom tolerance.

Obrtnik ste postali pred več kot petdesetimi leti. Čeprav ste že precej časa tudi upokojenec, ste še vedno aktivni. Kako spremljate rast podjetja, ki se je začelo z enim strojem v domači delavnici?

Vodenje podjetja sem že pred leti prepustil hčerki Tanji, ki je diplomirana inženirka strojništva, sem pa še vedno lastnik in prokurist. Prav tako pomagam pri reševanju določenih problemov pa tudi pri nekaterih delih, ki jih opravljam samo še jaz. To so posebna merila, kjer so pomembne tisočinke milimetra. Seveda brez očal ne gre, vendar je pri tem potrebna še posebna zanesljivost.

V zadnjih letih je veliko polemik, kdaj je primerna starost za upokojitev. Kaj mislite vi?

Mislim, da je treba biti aktiven čim dlje časa. To te ohranja v kondiciji, usmerjen si v delo in nimaš se časa postarati.

Rojeni ste v Žireh, tako rekoč vse življenje pa ste v Stražišču?

V Žireh sem živel prva tri leta, nato pa smo se z družino preselili v Stražišče in tako sem tukaj že skoraj osemdeset let. Leta 1955 sem se izučil in zaposlil v Iskri, v orodjarni. Tam sem delal do leta 1971. Ko sem delal na merilih, sem videl, da je povpraševanje veliko. Dosti smo imeli dela in pogosto je bilo treba delati nadure. Iz različnih podjetij so hodili takratni referenti, ki so potrebovali naše storitve, in leta 1967 sem se odločil, da kupim svoj prvi stroj, ki sem ga postavil doma in odprl popoldansko obrt. Poleg tega sem med letoma 1964 in 1968 delal še srednjo tehnično šolo. Ugotovil sem, da vse ne bo več šlo in leta 1971 sem se odločil za redno obrt.

Najprej ste bili v delavnici sami, nato vas je bilo vedno več. Kako ste rasli?

Res sem začel sam, z leti pa nas je bilo vse več. Smo pač podjetje, ki nima artiklov, ki bi bili bum na tržišču, ampak smo rasli postopoma. Ko sem se odločil za redno obrt, sem imel že tri stroje. Kmalu ko sem šel na svoje, sem zaposlil prvega delavca, sedaj pa jih je v podjetju zaposlenih 16.

Koliko časa ste že upokojenec?

Upokojil sem se že leta 1995, vendar sem še vedno imel obrt. Takrat je bilo namreč mogoče, da si dobil celo pokojnino in si lahko še vedno delal. Ko je bil sprejet zakon, da moraš, če še delaš, vrniti pol pokojnine, sem se odločil, da tega ne bom storil, saj je bilo vprašanje, kakšno pokojnino bi imel, če bi se upokojil kasneje.

Status obrtnikov se je skozi leta spreminjal. Kako ste to občutili?

Obrtniki smo bili večino časa zapostavljeni, država našega dela ni cenila. Podobno je sedaj. V malem gospodarstvu je veliko zaposlenih in veliko se naredi, a imam občutek, da to ni cenjeno, kot bi bilo treba. Obrtnik sem bil še v sistemu, ko nismo bili zaželeni, žal tudi sedaj ni veliko bolje. Če spomnim samo na obrtniški sklad, v katerega smo plačevali za pokojnino, ki so nam ga krepko znižali. Marsikdaj bi obrtnike lahko bolj podpirali.

Ste imeli kdaj krizo, ko vam je bilo žal, da ste šli na svoje?

Da bi mi bilo kdaj ravno žal, tega ne morem reči, je pa res, da smo čutili krize. Največja je bila v letih 2008 in 2009, ko sem moral, da ni bilo treba odpuščati, vlagati v podjetje svoje prihranke.

Kaj vam pomeni priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki vas je ob koncu minulega leta nagradila z nazivom najstarejšega obrtnika leta?

Vesel sem, da so me izbrali za priznanje. Vprašanje je, ali sem najstarejši v Sloveniji, sem pa res še vedno aktiven.

Aktivni ste tudi v kranjski obrtno-podjetniški zbornici, kjer ste predsednik.

Trenutno sem še predsednik, vendar so letos volitve in ne bom več kandidiral. Zbornica ima zadnje čase kar nekaj težav. K temu je pripomogla tudi politika, saj ni treba več plačevati obvezne članarine. Vsak pravi, da zbornice ne potrebuje. Po drugi strani pa obrtniki redno prihajajo po različne nasvete, od pravnih do vseh drugih. Če ne bi sodelovali pri projektih, bi bila zagotovo že kriza. Je pa škoda, ker imamo dober kader. Vendar bi potrebovali redna sredstva, s čimer bi lahko pripravljali več različnih dogodkov, predavanj in podobnega.

Kakšne težave imajo trenutno obrtniki v Kranju?

Trenutno je velika težava obrtna cona. V Kranju so obrtniki razpršeni po vseh koncih, po starih tovarnah, kjer je vse neurejeno. Želimo si imeti podobno obrtno cono, kot je v Šenčurju. Hrastje, kjer je v bližini avtocesta, je res dobra lokacija. Pozitivno sem bil presenečen, da so nas pri naših prizadevanjih, da bi se gradnja obrtne cone v Hrastju čim prej začela, podprli tudi kranjski mestni svetniki. Pomembno je predvsem, da se zgradi cesta, nato pa bodo obrtniki svet že kupili. Ves čas se namreč zanimajo, kdaj bo mogoče graditi, in imamo že tudi seznam kandidatov.

V kranjski občini je zelo problematična Obrtna cona Laze, kjer domačini nenehno opozarjajo na neprimerno cestno povezavo, onesnaževanje, možnost ekološke katastrofe. So tamkajšnji obrtniki pripravljeni na selitev v novo obrtno cono v Hrastje?

Imeli smo že nekaj sestankov na temo novo obrtne cone in prišli so tudi obrtniki iz Laz, kar pomeni, da se za to zanimajo. Je pa dejstvo, da si številni obrtniki želijo hitrih rešitev, kar pa pač ne gre. Škoda je, ker imamo v Kranju dobre obrtnike, ki odhajajo tako iz občine kot celo države.

Tudi vašemu podjetju so prostori ob domači hiši postali premajhni in ste se preselili na območje Iskraemeca v Savskem logu v Kranju.

Selitev je bila kar velik zalogaj, tudi finančni, saj smo morali stare prostore na novo urediti. Doma smo dali prostore v najem.

Najbrž so v podjetju večinoma zaposleni moški. Je težko dobiti orodjarje in druge strokovnjake?

Razen hčerke Tanje in računovodkinje so samo moški. Mladi k nam prihajajo na obvezno prakso in očitno jim je pri nas všeč. Tako smo v zadnje času na ta način dobili dva nova sodelavca.

Vaše podjetje je znano po izdelavi natančnih kontrolnih in merilnih naprav. Za koga pa največ delate?

Večinoma delamo za avtomobilsko industrijo, kjer so vedno večje serije. Ko odlitke obdelajo na stroju, jih je treba pomeriti. Da vsakega kosa ni treba pomeriti, mi naredimo merilno napravo in na njej lahko merijo različne mere. Tega delamo največ.

V minulem letu je bilo slišati o novi krizi v avtomobilski industriji v Nemčiji. Ste jo že čutili?

Res se nam je zadnja dva meseca lanskega leta to poznalo in smo imeli manj dela. Sedaj je naročil več in kaže, da ne bo težav. Nas pa to seveda vedno skrbi, saj imamo nove prostore in stroje ter želimo delati.

Oddajte svoj komentar

Kranj 3°

oblačno
vlažnost: 59 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

0/11

četrtek

-1/9

petek

-6/11

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

IZLETI / Kranj, 27. februar 2020

Pohod na Grmado

PRIREDITVE / Gorenjska, 27. februar 2020

Za otroke

PRIREDITVE / Škofja Loka, 27. februar 2020

Predavanje o okolju in film Smeti

PRIREDITVE / Tržič, 27. februar 2020

Predstava za vsako priložnost

PRIREDITVE / Gorenjska, 28. februar 2020

Za otroke

DELAVNICE / Mavčiče, 28. februar 2020

Pomen in možnosti ohranjanja arhitekturne podobe vasi ob Savi

OBVESTILA / Šenčur, 28. februar 2020

Zbor članov Društva upokojencev Šenčur

GLEDALIŠČE / Podbrezje, Predoslje, 28. februar 2020

Spustite me pod kovter, gospa Markham

 

 
 

 

 
 
 

Zimske počitnice / 16:08, 27. februar

Prehitro sem pritisnil enter. Še tole:" Zgodnja smuka takoj zjutraj, ko drugih smučarjev še ni, mi odtehta skoraj celodnevno potrebo po viju...

Zimske počitnice / 15:58, 27. februar

"Odveč mi je počivati v gostilnah, kjer je redko kakšna ponudba dobra."
------------------------
Kako pa ti to veš?

Po sporu z bivšo ženo še s kolom nad policista / 14:26, 27. februar

Tega so pa ornk zjezal..

Goljufi lahko tudi pozvonijo / 09:21, 27. februar

Mam jest za take fičfiriče vratarja, pasme nemški ovčar !

Poškodovan most na Mlinem / 08:01, 27. februar

Mogoče je to priložnost, da Bled postane zelena prestolnica turizma., Kraj brez tovornega in avtobusnega prometa. Čestitam.

Koronavirus že prav blizu nas / 22:12, 26. februar

Ko ni cepiva, je pomembna higiena. Ko je cepivo, higiena ni na prvem mestu. Oboje je izum medicine, vendar od higiene nima skoraj nihče nič ...

Koronavirus že prav blizu nas / 12:42, 26. februar

Slovenci delajo zaloge hrane medtem, ko prvega uradno okuženega koronavirusnika sploh še ni !
Ob tem je v zadnjem času v Sloveniji zaradi gripe umrlo 160 ljudi ! Logika, adijo pamet.