Deset vesoljskih

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 25. januar 2020 / 13:40  

Ko se razgledujemo po svetu, se redko ozremo v vesolje. To pot naštejmo deset najpomembnejših vesoljskih dogodkov desetletja 2010–2020. Ti so močno povečali naše vedenje o tistem, kar je »nadzemeljsko«.

Do Plutona in še dlje

Izbor »top ten« vesoljskih dogodkov je naredil novinar Aljoša Masten, odlični poznavalec in razlagalec vesoljskih dogajanj. Pa jih najprej naštejmo. 1. Marsovski laboratorij. »6. avgusta 2012 je na Marsu pristal Curiosity, enotonsko, dvometrsko robotsko vozilo. Človeštvo je torej na več kot 60 milijonov kilometrov oddaljen planet poslalo manjši avtomobil, kar je izjemen inženirski dosežek.« 2. Poplava eksoplanetov. »Človeštvo se že dolgo sprašuje, ali je v vesolju samo. Je tam zunaj še kakšen planet? Morda na njem kaj migota? … Sredi preteklega desetletja se je seznam potrjenih začel debeliti tako hitro, da je postalo spremljanje nemogoče tudi za marsikaterega strokovnjaka. Stotine, celo tisoče na leto. Dandanes poznamo 4.160 eksoplanetov, ki so v 3.090 planetarnih sistemih ('osončjih'), od tega 676 večplanetarnih …« 3. Zunajzemeljsko življenje? Morda kar v Osončju. »V iskanju Nezemljanov morda ne bo treba daleč med zvezde. Morda ga bodo našli kar v domačem Osončju. V preteklem desetletju so se nabrali dokazi, da v nekaj ledenih lunah pri Jupitru in Saturnu obstajajo oceani tekoče vode. Še posebej obetaven je Saturnov Enkelad …« 4. Voyagerja sta odplula v medzvezdni prostor. »V preteklem desetletju sta prva izdelka človeških rok vstopila v medzvezdni prostor. Voyager 1 je to storil septembra 2013, decembra lani je sledil Voyager 2.« 5. Na repatico. »Tisočletja so ljudje zrli v nebo, gledali komete in se spraševali, kaj je to. Božja kočija? Sli oddaljenih civilizacij? 2014 je pisalo na koledarju, ko je človeštvo – po dveh milijonih let obstoja – na kometu prvič pristalo. Natančneje, Esina sonda Rosetta je odvrgla enometrskega robotka po imenu Philae, ki se je 12. novembra 2014 dotaknil tal in se po več odbojih (ki niso bili predvideni) naposled ustalil.« 6. Konec vesoljskih čolničkov. »21. julija 2011 se je pristajalne steze dotaknil Atlantis, poslednji Space Shuttle. S tem se je končala doba vesoljskih čolničkov, neverjetno zapletenih, dragih in tudi smrtonosnih naprav, ki so 30 let neutrudno nosile tovor in ljudi v vesolje.« 7. Pristajanje raket in najmočnejša med njimi. »Kar ni uspelo Nasi s Space Shuttli, je doseglo podjetje SpaceX. Precejšnje znižanje izstrelitev v vesolje z večkratno uporabnostjo raket. Prvi mož podjetja Elon Musk je že na začetku tisočletja napovedal, da bo izdelal rakete, ki bodo vzletale in nadzorovano pristajale, in s tem vse skupaj radikalno pocenil. Redki so verjeli v uspeh. 21. decembra 2015 pa je prva stopnja rakete Falcon 9 po orbitalni misiji prvič pristala na tleh (leto pozneje prvič na morju).« 8. Vzpon Kitajske. »Tudi Kitajci so v tej igri, le precej počasneje. Ob veliko čejih bodo leta 2028 splovili najmočnejšo raketo vseh časov, Dolgi pohod 9, ki bo po zmogljivosti izenačen s slavnim Saturnom V (140 ton v nižjo orbito) …« 9. Novo okno v vesolje. »V zadnjem desetletju je človeštvo dobilo še eno okno v vesolje … Sto let po teoretični napovedi je observatorij LIGO prvič zaznal gravitacijske valove. Prek krčenja prostora in časa je videl, kako sta pred 1,3 milijarde let dve črni luknji, prva z maso 29 Sonc, druga 36 Sonc, najprej plesali druga okoli druge, nato pa se bliskovito združili v eno. Pri tem se je neposredno v energijo pretvorilo za tri mase Sonca materije, kar je poslalo valove daleč naokoli …« 10. Pozdravljen, Pluton. »Pluton je bil skoraj sto let miniaturna packa na fotografijah. Naposled ga je dosegla Nasina sonda New Horizons in ga 14. julija 2015 obletela na oddaljenosti 12.430 kilometrov. Nazaj je poslala fotografije rdečkastega planeta razgibanega površja, polnega gorovij in vodnega ledu, plavajočih na drugih ledovih, dušikovih ledenikov, razpok ...« (Vir: MMC RTV SLO)

Rešitev za Libijo

»Trdno sem prepričan, da za Libijo ne obstaja vojaška rešitev.« To je na mednarodni konferenci o sporu v Libiji izjavil Antonio Guterres, generalni sekretar OZN. Konferenca se je končala 19. januarja v Berlinu, sklenili so jo voditelji Rusije, ZDA, Nemčije, Francije, Turčije … Poenotili so se v spoznanju, da rešitev za nemirno državo ni vojaško posredovanje, ampak diplomacija. No, bomo videli.

Gorijo tudi živali

V silnih požarih, ki že več mesecev divjajo v Avstraliji, je poginila že več kot ena milijarda (!) živalskih osebkov. V to število so vštete ptice, plazilci in sesalci, ne pa tudi »nižje« živalske vrste, kot so žuželke in drugi nevretenčarji, ki sicer predstavljajo 95 odstotkov vseh živalskih vrst.