Monografija Jezerskega

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Jezersko / četrtek, 30. januar 2020 / 21:46  

V dvorani Korotan so trije od devetih avtorjev, in sicer Eva Ulčnik, Matej Ogrin in Blaž Repe, predstavili strokovno monografijo z naslovom Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre. Predavanje je postreglo z odgovori na vprašanja o eni naših najlepših alpskih dolin.

Zgornje Jezersko – Monografija je rezultat dela terenskih vaj študentov in sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, ki so v študijskih letih od 2012/2013 do 2014/2015 na Jezerskem opravljali fizičnogeografske terenske vaje. »Ukvarjali smo se s procesi, ki se navezujejo na naravne pojave, podatke pa smo pridobivali z opazovanjem, meritvami in kartiranjem,« je pojasnila tedaj sodelujoča študentka Eva Ulčnik. Monografija je izšla lani pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, v njej pa so razložene pestre naravnogeografske poteze jezerske pokrajine. »O Jezerskem je bilo v preteklosti napisanega sorazmerno malo, kljub temu da gre za zelo unikatno, lepo, pestro visokogorsko pokrajino, ki je nedvomno vredna preučevanja in predvsem skrbi, da bo takšna, kot je danes, ostala tudi v prihodnje,« je dejal profesor Blaž Repe, tudi urednik omenjenega dela.

Avtorji so v petih poglavjih obravnavali različna področja. Eva Ulčnik in Karel Natek sta se najprej dotaknila recentnih geomorfnih procesov, med katere sodijo tudi izgonske struge, ki so posebnost Jezerske kotlinice. Naslednje poglavje, ki ga je napisal Uroš Stepišnik, obravnava posledice delovanja ledenika, ki se je vil izpod najvišjih okoliških vrhov. V nadaljevanju so predstavljene še lokalno podnebje in klimatske razmere avtorjev Darka in Mateja Ogrina, Tanje Koželj in Miroslava Vysoudila – gostujočega profesorja iz Češke. »Jezersko izmed slovenskih gorskih območij izkazuje enega največjih trendov upada snežne odeje in zgodbe o renesansah zimskega turizma, kot smo ga bili navajeni, so obsojene na propad,« je dejal profesor Matej Ogrin in dodal: »Zaradi podnebnih sprememb bo vedno večji naval in beg ljudi pred vročino v višje ležeče pokrajine, kot je tudi Jezersko, ki je po ozki dolini izredno dostopno in posledično še bolj privlačno.«

Trajan Trobec je pripravil temeljito hidrogeografsko analizo Kokre s pritoki ter same kotline, za zaključek pa je na voljo podroben prikaz razprostranosti prsti ter obravnava rastlinstva skozi prizmo višinskih pasov avtorja Blaža Repeta. Na predstavitvi je opozoril na tujerodne invazivne vrste. »Še pred desetletjem se je predvidevalo, da je alpski svet varen pred temi vrstami. Glede na to, da Jezersko s tem še ni tako zaznamovano, je moj nasvet, da bi te rastline, kolikor se da, odstranili, saj bi lahko kasneje prizadele naravno rastlinstvo te okolice,« je pojasnil Repe in sklenil: »Jezersko pa ni le narava, so tudi ljudje – in za celovit geografski pregled bi morali proučiti tudi njihovo vedenje, medsebojno součinkovanje in vplive na pokrajino. Ta naloga ostaja neopravljena in čaka prihodnje geografe, da se ponovno podajo na Jezersko.« Za konec se je Repe zahvalil vsem domačinom, ki so kakorkoli pomagali pri terenskem raziskovanju.