Lara Jankovič v Vrbi izpostavila mačehovski odnos države do kulture

Besedilo: STA
Kategorija: Osebna izkaznica / sobota, 8. februar 2020 / 18:30  

Slovenski kulturni praznik je tudi letos k Prešernovi rojstni hiši v Vrbo privabil več tisoč ljudi. Zbrane na slovesnosti je nagovorila igralka Lara Jankovič, ki je opozorila na slabo stanje kulture, za katerega je po njenem mnenju odgovorna država z mačehovskim odnosom do kulture. Ob tem je pozvala k spremembam, ki se začnejo pri posamezniku.

Vrba – Kot je poudarila Lara Jankovič, je slovenski narod obstal na krilih kulture. Če ne bi bilo Prešerna, Cankarja ter drugih slovenskih pesnikov, pisateljev in umetnikov, bi se danes posluževali le tujih, je opozorila. Hudo ji je, ko vidi, da danes drvimo prav v to tujost. »Razprodajamo vse, kar je slovensko, tujcem, a ta tujec ne bo imel nikoli pravega odnosa do naše kulture in jezika,« je opozorila.

Ustavila se je tudi pri petkovi državni proslavi, ki so jo predstavniki države izkoristili za to, da so se »lahko spet pokazali kot zlagani veliki ljubitelji umetnikov«. Niso pa slišali sporočila glavne govornice in nagrajencev. »V zakulisju nam je postregla s še par zlaganimi floskulami, kako pomembna je kultura, s še enim metanjem peska v oči, da prikrije svoj mačehovski odnos do kulture,« je bila do države kritična Lara Jankovič.

Ob tem je ocenila, da je država edina odgovorna za stanje, v katerem je kultura danes: »Ker ni nikoli utišala tistih, ki so kričali, da smo zajedavci in naj gremo na prosti trg. Ni jih utišala, ni se zavzela za kakovostno kulturo, nikoli je ni vzela pod okrilje, nikoli jasno in glasno poudarila njenega pomen, njeno neodtujljivo pravico živeti umetnosti dostojno življenje. Tu smo na krilih kulture začeli padati.«

Lara Jankovič je prepričana, da sta kultura in umetnost ogledalo družbe, v kateri živimo. »Že zgodovina nam potrjuje, da sta v zdravi družbi kultura in umetnost cenjeni in na visokem nivoju. Ustvarjalnost in kreativnost cvetita,« je dejala in dodala, da ko »skorumpirana politika in gospodarstvo začneta spodkopavati zdrave družbene odnose, začne umetnost izgubljati svojo lepoto in veličino ter začne postajati nasilna, prostaška, skomercializirana in zbanalizirana, da zadovolji najnižje potrebe družbe«.

Umetnost tako po njenem mnenju postaja industrija nizkotnih produktov zgolj za plitko zabavo množic, ki po trenutnem užitku pustijo človeka še bolj izpraznjenega. To zabavo pa množice potrebujejo, ker so »same, prav tako kot umetnost in kultura, vklenjene in upognjene pod težo demagogije te neoliberalne kapitalistične družbe, ki nudi suh kruh in slabih iger«.

»Morda pa moramo spet odkrivati lepote kulture in spoštovati njene dragocenosti, kot moramo iskati in negovati lepoto v sebi, ter spoštovati sebe in sočloveka,« je pozvala govornica in dodala, da moramo dvigniti zavest in začeti s spremembo pri sebi. Šele potem, ko bomo zaživeli kot posamezniki, bomo lahko združeni začeli spreminjati družbo.

Letošnja prireditev v Vrbi je bila prva, odkar sta občina in ministrstvo za kulturo lani od sosedov Prešernove hiše kupila bližnje nepremičnine. Tako so letos lahko razširili prizorišče in del dogajanja prenesli v neposredno bližino odkupljenih objektov. Neoviran pa je bil tudi prehod do cerkve sv. Marka.

Kot je povedal žirovniški župan Leopold Pogačar, so tako našli mir vsi - tisti, ki skrbijo za Prešernovo dediščino, obiskovalci Vrbe in bivša lastnika hiše. Občina bo v sodelovanju z ministrstvom v naslednjih dveh letih uredila objekte in jih namenila prezentaciji kulturne dediščine in počutju obiskovalcev. Ko bo še obvoznica speljala promet proč od kulturnih spomenikov, bo nastal kakovosten prostor za razvoj Vrbe v kulturno-turističnem smislu, je prepričan župan.

Letno Prešernovo rojstno hišo obišče okoli 20.000 ljudi, obisk pa v zadnjih letih rase. Tudi za kulturni praznik se vse več ljudi odpravi v Vrbo. Danes so prodali rekordnih 900 kartic za pohodnike po poti žirovniške kulturne dediščine. Poleg imetnikov kartice pa so se pri rojstnih hišah Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna danes ustavili še številni drugi.