Zdaj še ne načrtujejo uvedbe ležarin

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 10. februar 2020 / 07:34  

V bankah za zdaj še ne načrtujejo uvedbe ležarin za gospodinjstva, odločitev o tem pa bo odvisna predvsem od tega, kako dolgo bodo trajale nizke obrestne mere in kako se bodo na to odzivale konkurenčne banke.

Kranj – Banka Slovenije je med poslovnimi bankami izvedla anketo o uvedbi negativnih obrestnih mer ali ležarin za gospodinjstva. Anketa je pokazala, da v bankah za zdaj ne načrtujejo uvedbe tovrstnih ležarin za gospodinjstva in da je morebitna uvedba odvisna predvsem od tega, kako dolgo bodo trajale nizke obrestne mere in kako se bodo na to odzivale druge konkurenčne banke. V šestih bankah od skupno petnajstih pričakujejo ob uvedbi ležarin odliv manjšega deleža vlog, le v eni banki pa so mnenja, da bi ukrep »odlil« večji delež vlog.

Banke v tujini, ki so se odločile za ležarino za vloge gospodinjstev, so jih večinoma uvedle za vloge nad sto tisoč evrov ali celo nad en milijon evrov. Ker je v Sloveniji le en odstotek komitentov z zneskom vloge na vpogled nad sto tisoč evrov, bi se ob uvedbi strošek hrambe denarja povečal le manjšemu številu komitentov. V Banki Slovenije ocenjujejo, da bi nekateri komitenti to sprejeli, bolj verjeten pa je scenarij, da bi se spremenila struktura vlog. In kaj bi naredili varčevalci? Ker je za slovenska gospodinjstva značilna konservativnost in nenaklonjenost tveganju (gotovina in vloge namreč predstavljajo kar 48 odstotkov njihovega varčevanja), bi posamezniki večinoma povpraševali po alternativnih finančnih naložbah, ki bi bile glede likvidnosti in tveganja zelo podobne vlogam. Med takšne naložbe sodijo državne obveznice, zakladne menice, nekatere oblike pokojninskega varčevanja ...

Kot je znano, so nekatere banke v evrskem območju že pred časom uvedle ležarine za podjetja, lani pa se je vse več bank odločilo tudi za uvedbo ležarine za vloge gospodinjstev. Na evrskem območju so jih tako že uvedle (ali so tik pred uvedbo) nekatere banke v Nemčiji, Italiji, v Luksemburgu in na Nizozemskem, poleg teh pa tudi nekatere banke zunaj evrskega območja – na Danskem in v Švici. Centralnobančna obrestna mera namreč ni negativna le na evrskem območju, ampak tudi v Švici, na Danskem, Švedskem in Madžarskem. Po zadnjih podatkih so lani na evrskem območju negativno obrestovali okoli pet odstotkov vseh vlog oziroma 20 odstotkov vseh vlog podjetij, v Sloveniji pa 4,8 odstotka vseh vlog podjetij.