Prešernov dan

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 11. februar 2020 / 07:44  

Preživeli smo še en dela prost dan, ki ga posvetimo pretežno kulturi. Pravi zgodovinski čudež je preživetje Slovencev kot naroda na prepihu Evrope. Najpomembnejša dejavnika ohranjanja naroda sta prav jezik in kultura. Zelo smo lahko ponosni, da imamo en dela prost dan namenjen prav kulturi. Brez negovanja kulture in lastnega jezika nas zagotovo ne bi bilo več. Vsi imamo nalogo, da svojo kulturo negujemo. Lahko z drobnimi rečmi, branjem časopisa, knjige, poslušanjem pesmi, sodelovanjem v kulturnem društvu, lepim izražanjem brez vulgarnih tujk in kletvic, ki so prisotne povsod.

Učitelji imamo srečo, da smo ob kulturnem prazniku deležni proslave že v šoli. Če drugega ni, prireditev v šoli je zagotovo. Zvečer me pokliče prijateljica in pravi: »Če imaš čas, morava biti v eni uri v Železnikih. Tam igrajo Županovo Micko.« In sva šli. Ravno so pevci odpeli Zdravljico, ko sva vstopili v dvorano. V zadnji vrsti je bilo še nekaj sedežev prostih in predali sva se Linhartu in domačim igralcem. Imenitni so bili. Besedilo je povsem originalno, v igro so vključili veliko komične mimike. Nasmejal si se ob pogledu na igralce ali ob vsebini. Še iz šole sem se spomnila nekaj stavkov, nova priložnost pa staro znanje obogati, ga nadgradi. Tako je klasično delo vedno aktualno. Ljubiteljska društva so tisto, kar drži podeželske ljudi skupaj, in kultura jih bogati. Čestitke vsem in vsakomur, ki se udejstvujejo na odru ali le kot gledalci v dvorani.

V soboto dopoldan sva obiskala Prešernov smenj v Kranju. Svoj standardni obhod sva naredila takoj zjutraj, ko so mnogi obrtniki in rokodelci še urejali svoje stojnice. Medtem ko sva midva že posedela ob kavi in figovi torti, je množica ljudi šele vstopala v stari Kranj. Bojda je bilo obiskovalcev obilo, 20.000. Kako si vsi želimo, da bi bilo mestno jedro celo leto polno ljudi in stalnih obiskovalcev, ne le ob prireditvah in posebnih dogodkih.

Najboljši del letošnjega kulturnega užitka je bil koncert slovenskih samospevov. V ljubljanski operi sta nastopila Mojca Bitenc Križaj in Domen Križaj. Slovenski samospevi so mi vedno ljubi, ob kulturnem prazniku so še posebej primerni. Ko poslušaš ta dva mlada solista, ti zastane dih. Občutki navdušenja, občudovanja, čudenja, dobrohotnosti so prevzemali celo dvorano. Oba sta zdravnika in solopevca. Nastopata doma in v tujini. V svojih rosnih letih imata za seboj nemalo nastopov, tekmovanj, priznanj in nagrad. Kako so mladi danes sposobni, ambiciozni, prodorni. Hkrati pa sta tako preprosta, naravna. Blagor slovenskemu narodu, da ima tak podmladek. Blagor staršem, učiteljem, vzgojiteljem, šolam, ustanovam, društvom, družbi in okolju, da vzgajajo mlade in da nekaterim uspe tudi na tak način. Morda si Prešeren ob tem misli, to pa je uslišana ljubezen. Sem pisal tudi za take …