Veter pustošil po gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 11. februar 2020 / 07:42  

Veter je po prvi oceni zavoda za gozdove poškodoval na Gorenjskem okrog osemdeset tisoč kubičnih metrov gozdnih dreves, od tega največ, približno petdeset tisoč »kubikov«, v gozdovih med Kranjem in Brnikom. V zavodu pozivajo lastnike k čimprejšnjemu poseku in spravilu poškodovanega drevja.

Kranj – Močan veter je prejšnji teden povzročil škodo tudi v gozdovih na Gorenjskem. Po prvi oceni zavoda za gozdove je izruval, polomil ali kako drugače poškodoval okrog osemdeset tisoč kubičnih metrov dreves, od tega sedemdeset tisoč »kubikov« na kranjskem gozdnogospodarskem območju in približno deset tisoč na blejskem.

Med podrtim drevjem prevladuje smreka

Na kranjskem območju so nastale najobsežnejše poškodbe v ravninskih gozdovih v okolici Šenčurja, Brnika in Brega ob Savi, samo na območju med Planino v Kranju in Brnikom je poškodovanih okrog petdeset tisoč »kubikov« drevja. Na tem območju je veter večinoma podiral posamična drevesa, na nekaterih mestih pa so nastali tudi več hektarjev veliki »goloseki«. V širši okolici Kranja, to je na območju od Krvavca do Jamnika in Škofje Loke, je veter podrl okrog deset tisoč kubičnih metrov, še približno toliko pa tudi na preostalem območju kranjskega gozdnogospodarskega območja. Po krajevnih enotah (KE) je slika približno taka: v gozdovih KE Kranj je poškodovanih okrog šestdeset tisoč »kubikov« dreves, v KE Preddvor 4500, v KE Tržič 4000, v KE Železniki tisoč in v KE Poljane okrog petsto kubičnih metrov. Med podrtim drevjem je največ, okrog 90 odstotkov, smreke, vmes pa so tudi listavci, predvsem veliki jesen, ki ga je v zadnjih letih močno prizadela bolezen jesenov ožig. Kar zadeva vrsto poškodb, prevladujejo izruvana in polomljena drevesa, ki predstavljajo veliko nevarnost za izvajalce pri poseku in spravilu poškodovanega drevja.

Sanacijo je treba končati do sredine maja

V kranjski območni enoti zavoda za gozdove pozivajo lastnike gozdov in lokalne skupnosti, da prednostno zagotovijo prevoznost gozdnih cest in da potlej čim prej začnejo sanacijo. Posek in spravilo poškodovanega drevja lahko začnejo že pred izdajo odločbe zavoda za gozdove, morajo pa o tem prej obvestiti svojega revirnega gozdarja. »Hitrost sanacije je pomembna predvsem zaradi nevarnosti, da se bodo spomladi v poškodovanih iglavcih močno razmnožili podlubniki in povzročili dodatno ekonomsko in tudi ekološko škodo. Zaradi prepočasne sanacije poškodovanih gozdov lahko v ravninskih gozdovih izgubimo velik del smreke,« opozarjajo v kranjskem zavodu za gozdove, kjer so že določili roke za posek in spravilo poškodovanega drevja. V lažje dostopnih gozdovih in v gozdovih, kjer so poškodovana le posamezna drevesa, je večino del treba narediti do konca marca, sicer pa je sanacijo treba zaključiti do sredine maja.

Delo v poškodovanih gozdovih je nevarno

Kaj ob vetrolomu svetujejo v zavodu lastnikom gozdov? Na območjih, kjer so obsežnejše poškodbe sestojev, jim svetujejo, da se organizirajo in izvedejo posek s strojem (harvesterjem). Tistim, ki niso vešči zahtevnega dela v poškodovanih gozdovih, svetujejo, naj za dela raje najamejo poklicne izvajalce, ki so za to dobro usposobljeni in opremljeni. Tudi na območjih, ki jih veter ni močno prizadel, jim svetujejo, da pregledajo gozdove, zlasti sestoje iglavcev, saj vsaka prezrta poškodovana smreka predstavlja nevarnost za nastanek novega žarišča lubadarja.

Bled: poškodbe razpršene po širšem območju

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je močan veter po oceni tamkajšnje enote zavoda za gozdove poškodoval okoli deset tisoč kubičnih metrov dreves. Poškodovana drevesa so razpršena po Pokljuki, Jelovici, Mežaklji in po pobočju Karavank, medtem ko v nižinskih gozdovih ter v Bohinju in na območju Jesenic ni omembe vrednih poškodb. Obsežnejših površin poškodovanih gozdov ni, večja količina poškodovanega drevja na enem mestu (okoli dvesto »kubikov«) je na Pokljuki, nekoliko večjo gostoto posamičnih izruvanih dreves so opazili na pobočju Jelovice, kjer so ostali od lubadarja zdesetkani sestoji. Kot ugotavljajo v blejski območni enoti zavoda za gozdove, bo spravilo posamičnih podrtih dreves zamudno in za lastnike ekonomsko nezanimivo delo, prav zato pa takšna drevesa ob nepravočasnem poseku in spravilu lahko postanejo nova žarišča lubadarja.