Izobraževanje letos končuje prva generacija vajencev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 12. februar 2020 / 15:45  

V Šolskem centru (ŠC) Škofja Loka v letošnjem šolskem letu izobraževanje končuje prva generacija vajencev, ki so se šolali v programu oblikovalec kovin – orodjar. Na njihovi šoli se sicer ta čas izobražuje polovica vseh vajencev v Sloveniji.

Določeni izobraževalni programi so se na posameznih šolah v šolskem letu 2017/2018 začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki. Že prvo leto so v vajeniški obliki začeli izvajati program oblikovalec kovin – orodjar tudi v Šolskem centru Škofja Loka. V vajeniški obliki se bo v prihodnjem šolskem letu tako kot v letošnjem izvajalo že dvanajst programov.

"Glede na dosedanje izkušnje tako delodajalci kot šola pozdravljamo to obliko izobraževanja, pa tudi vsi vajenci, ki smo jih anketirali, bi se še enkrat odločili za vajeništvo," je poudarila ravnateljica srednje šole za strojništvo Mojca Šmelcer. Vajeništvo namreč dijakom omogoča izobraževanje v realnem delovnem okolju, kjer se z delodajalci dogovarjajo, na katerih delovnih mestih bi želeli graditi poklicno kariero. "Obenem pa jih prav nič ne omejuje, če bi želeli nadaljevati izobraževanje," je prednosti vajeništva razložila Mojca Šmelcer. V prvi generaciji se je za vejeniško obliko izobraževanja odločilo 24 dijakov. Med njimi sta tudi Jaka Valter in Luka Rebernik, ki sta že opravila tudi praktični del izpita v podjetju. Jaka Valter je pojasnil, da se je za vajeništvo odločil, ker ga delo veseli, saj je že prej pomagal v domačem podjetju, a je že pridobljeno znanje želel še nadgraditi v podjetju, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo kot njihovo. Pod okrilje so ga vzeli v škofjeloškem podjetju Ines, kjer so ga najprej temeljito seznanili z delom po vseh oddelkih, nato pa se je lotil še povsem konkretne naloge izdelave hidravličnega cilindra, ki je del njihovega prodajnega programa. Njegov mentor v podjetju je bil Tomaž Tavčar, ki prednosti vajeništva vidi predvsem v tem, da jim to omogoča kontinuirano delo z dijaki po pol leta skupaj, tako da lahko dijaki na koncu že marsikaj pokažejo. "Tisti, ki prihajajo na prakso samo za teden ali dva, se komaj dobro navadijo na sistem dela v našem podjetju, pa že odidejo." Tudi predstavnica podjetja Anita Rant se je strinjala, da so po polletni praksi dijaki že povsem samostojni pri opravljanju določenih nalog, zato so jih po končanem izobraževanju pripravljeni tudi zaposliti, če bi jih zanimalo delo v njihovem podjetju. "V treh letih šolanja leto in pol preživijo pri nas, zato nanje gledamo kot na ostale zaposlene oziroma postanejo del kolektiva," je še dodal Tavčar.

Z izkušnjo, ki jo je dobil pri opravljanju prakse v podjetju Toporš, je zelo zadovoljen tudi Luka Rebernik. "Spoznal sem delo orodjarja. S tem delom prej nisem imel nobenih izkušenj, skozi program vajeništva pa sem pridobil toliko znanja, da lahko delo danes opravljam povsem samostojno," je pojasnil Rebernik, ki se je za vajeništvo navdušil na informativnem dnevu. Direktor podjetja Toporš Marjan Valjavec ga je pohvalil, da ga je delo zelo zanimalo, navdušen je tudi nad njegovo samostojnostjo. "Že na pogovor glede vajeništva je prišel sam," je bil presenečen, saj ugotavlja, da nekatere mlade danes starši spremljajo celo na fakulteto. Po Valjavčevih besedah se jim zdi vajeništvo tudi dobra oblika pridobivanja kadra, saj jim je v interesu, da sami vzgojijo prihodnje sodelavce. Luka Rebernik je imel v njihovem podjetju možnost spoznati vse delovne operacije pri brizganju plastike in je na koncu že povsem samostojno upravljal celo CNC-stroj. Tudi Mojca Šmelcer glede na dosedanje izkušnje ugotavlja, da v podjetjih z vajenci navežejo zelo pristne odnose in vzpostavijo medsebojno zaupanje.

Ravnatelja srednje šole za lesarstvo Milana Štigla veseli, da je gospodarstvo v njihovem okolju začutilo priložnosti, ki jih ponuja vajeniška oblika izobraževanje. "Vajeništvo se je pri nas dobro prijelo, medtem ko ponekod drugod po Sloveniji ni tako. To dokazuje tudi podatek, da v okviru Šolskega centra Škofja Loka izobražujemo polovico vseh vajencev v Sloveniji." Koordinator vajeništva v šoli Ivan Mavri je ob tem poudaril, da vajeništvo ponuja številne prednosti tako za podjetja kot dijake. "Dijaki lahko na strokovnem področju veliko hitreje napredujejo kot v šoli, saj imajo v podjetjih stik tudi z najnovejšimi tehnologijami, ki jim v šoli težko sledimo." Pri delu v podjetju tako hitreje pridobivajo nova znanja in spoznavajo nove trende. "Temu primerni so tudi zaključni izdelki dijakov, mnogi med njimi namreč postanejo del prodajnega programa podjetja."