Odškodnina še visi v zraku

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 12. februar 2020 / 07:29  

Državno odvetništvo se je pritožilo na vmesno sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki je družini Eržen jeseni priznalo odškodnino zaradi negativnega vpliva viadukta Peračica na njihovo hišo.

Radovljica – V odškodninski pravdi, ki jo je družina Eržen sprožila zoper državo za plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost svoje nepremičnine zaradi izgradnje viadukta Peračica v letu 2011, je prišlo do novega zasuka. Potem ko je kranjsko okrožno sodišče oktobra lani z vmesno sodbo odločilo, da Erženovim pripada odškodnina, se je državno odvetništvo nanjo kasneje pritožilo. V državnem odvetništvu so v pritožbi navedli, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, prav tako pa sodišču očitajo procesne kršitve. O pritožbi bo odločalo višje sodišče v Ljubljani.

Družina Eržen od države zahteva 114.380 evrov odškodnine za svojo hišo ob viaduktu Peračica, v kateri življenje ni več mogoče in je hiša že več let prazna. Po gradnji viadukta jim je namreč usahnil edini vir vode na parceli, poleg tega bi bilo bivanje v hiši nevzdržno, saj jim na parcelo z viadukta padajo poškodovani deli in registrske tablice z avtomobilov, steklenice in drugi predmeti, pozimi pa tudi splužen sneg, je navedeno v tožbi. Za nameček je s 70-metrskega viadukta skočilo že več samomorilcev, eden je celo pristal le deset metrov pred pragom hiše.

Vili Eržen, ki je po pokojnem očetu Ladislavu Erženu podedoval hišo in v imenu družine nadaljuje očetov boj z državo, je na obravnavi odškodninskega zahtevka na kranjskem sodišču julija lani povedal, da jih še posebej boli, ker je država povsem drugače ravnala v primerljivem primeru ob dobra dva kilometra oddaljenem 35-metrskem viaduktu Dobruša v Mošnjah, kjer so hišo družine Pavlič, v katero so se zatekali brezdomci in odvisniki, odkupili za 340 tisoč evrov in jo porušili.

Zakaj država ni odkupila nepremičnine Erženovih, čeprav se nahaja znotraj 40-metrskega varovalnega pasu ob avtocesti? Na sodišču je bilo povedano, da varovalni pas za viadukte ni izrecno določen, hiša Erženovih pa v lokacijskem načrtu ni bila predvidena za rušenje. Toda sprva je bila načrtovana le rekonstrukcija starega viadukta iz leta 1967, a so ga nazadnje podrli in na njegovem mestu zgradili nov, večji viadukt, ki se je za odstavni pas še približal hiši Erženovih.

Državno odvetništvo v pritožbi na vmesno sodbo med drugim zatrjuje, da nekoliko širši viadukt ne more predstavljati večje motnje za hišo Erženovih kot stari, manjši viadukt. Na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so padci samomorilcev eden bistvenih, če ne največji negativen vpliv na bivanje v hiši Erženovih pod viaduktom, pa je državno odvetništvo med drugim navedlo, da sodišče ni navedlo, kolikšno je zadostno število padcev samomorilcev z viadukta, da bi to lahko šteli za bistveno utemeljitev odškodninskega zahtevka. V državnem odvetništvu so tudi prepričani, da so Erženovi odškodninsko tožbo vložili prepozno. Sami namreč štejejo, da bi moral zastaralni rok začeti teči že leta 1967, ko je bil postavljen viadukt Peračica, in ne šele leta 2011, ko so ga rekonstruirali. Prvostopenjsko sodišče se je sicer postavilo na stališče, da je bil leta 2011 postavljen nov viadukt, od tedaj pa je tudi začel teži zastaralni rok za vložitev zahtevka za odškodnino.