Dobre delavce je treba ceniti

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Zgodovina podjetja / ponedeljek, 17. februar 2020 / 07:27  

Kot ugotavljajo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, višja minimalna plača, ki bo prvič izplačana ta mesec, ne prinaša le večjega zaslužka najslabše plačanim, ampak se ob njej porajajo tako vprašanja uravnilovke kot tudi plačila ostalih nadomestil.

Škofja Loka – Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Gorenjske (ZSSS – OO Gorenjske), so minulo sredo pripravili posvet z gorenjskimi sindikalnimi predstavniki in funkcionarji, ki je bil namenjen predvsem dogajanju v zvezi z minimalno plačo. V Škofjo Loko jih je prišlo okoli štirideset, medse pa so povabili tudi predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič.

»Govorili smo o različnih problemih v podjetjih, predvsem o tistih v zvezi z minimalno plačo, ki bo prvič izplačana ta mesec. Gre tudi za novo definicijo minimalne plače, saj se iz te prvič izvzemajo vsi dodatki, ki se prištevajo na znesek 940 evrov. Lani jeseni je bilo namreč zaznati, da se pri marsikaterem od delodajalcev dogajajo spremembe na področju plačnih sistemov, saj so prilagajali osnovne plače in dodatke. Prav tako so se spreminjale sistematizacije. To je bil za nas alarm, da opozorimo na previdnost,« je povedala Lidija Jerkič in dodala, da so zato pripravili različne izobraževalne seminarje, naslednji teden, 20. februarja, pa pripravljajo tako imenovani dan odprtih vrat, ko se bo v njihovih enotah (za Gorenjsko v Kranju) lahko oglasil vsak, ki bo imel pomisleke ob izplačilu februarske plače.

Jerkičeva je opozorila, da so opazili, da se že sedaj v marsikaterem podjetju plače obračunavajo napačno, zlati pa je problematično nadomestilo za čas odsotnosti, ki ga ne obračunavajo od prave osnove.

»Še večja težava kot zakon o minimalni plači je uravnilovka. Razlike med plačami so postale majhne in v podjetjih nastaja veliko nezadovoljstvo zlasti med tistimi, ki jim zakon o minimalni plači ne bo prinesel nič. Tako bo treba začeti pogajanja o podjetniških kolektivnih pogodbah, da dosežemo dvige plač tudi tam, kjer jih ni prinesel zakon,« je tudi poudarila predsednica Jerkičeva in dodala, da bo naslednji dvig, ki ga je prinesel zakon o minimalni plači, drugo leto januarja. Do takrat želijo, da se opravi nova študija višine minimalnih stroškov, ki so bili leta 2017 ocenjeni na 612 evrov, sedaj pa so zagotovo višji. Ti minimalni stroški so namreč osnova za dvig minimalne plače v naslednjem letu.

Jerkičeva je opozorila tudi na nezadovoljstvo zaposlenih glede odnosov v posameznih podjetjih, pa tudi nezadovoljstvo z delovnim časom. »Kar precej opozoril je bilo, da jih je v podjetjih premalo, zato zaposleni dobivajo dodatne zadolžitve in obremenitve. Tako nimajo časa porabiti niti letnega dopusta,« je še dodala Jerkičeva in opozorila tudi na prekarne oblike zaposlitev, pa tudi na pravično delitev dobička.

Prisotnost sindikata pomeni uspešnejša pogajanja

»Čeprav je bil zakon o minimalni plači dobro sprejet, pa se poleg problema uravnilovke pojavlja tudi problem, da je v mnogih podjetjih dobršen del zaposlenih sedaj na minimalnih plačah,« je poudaril sekretar ZSSS – OO Gorenjska Matej Jemec in dodal, da je v nekaterih podjetjih delavcem (zgled je Jeko Jesenice) z organizirano akcijo vendarle uspelo razrešiti nesoglasja. »Žal je nezadovoljstva veliko, akcij pa malo,« je še dodal Jemec in poudaril, da prisotnost sindikata v podjetjih pomeni uspešnejša pogajanja z delodajalci. Prav tako je povedal, da starejši, izkušeni delavci, z veliko znanja, dobivajo celo nižje plače od novih delavcev, saj delodajalci težko dobijo delavce za minimalno plačo. Zato so jim prisiljeni ponuditi višjo, starejši delavci pa so zato nezadovoljni.

»Med delodajalci pogrešam zavest, da je dobrega delavca vredno dobro plačati,« je tudi poudaril Matej Jemec in dodal, da se veliko zaposlujejo migrantski delavci, ki so pogosto izkoriščani ali delajo na črno.

»Delodajalci so si, namesto da bi si vzeli čas, da se pripravijo na novosti glede minimalne plače, vzeli čas in energijo, da temu nasprotujejo,« je poudarila sekretarka odbora sindikata KŽI za Gorenjsko Mirela Žnidarec in povedala, da so na Gorenjskem tudi svetle izjeme, kjer upoštevajo zakone, vseeno pa je večina takšnih, kjer se jim skušajo izogniti. »Tega, da nas bodo reševali delavci iz tujine, ne moremo upati. To dolgoročno nikamor ne pelje, » je še dodala Mirela Žnidarec.