Zavrgli pobudo krajanov Mlake

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 2. marec 2020 / 09:21  

Krajanom Mlake ni uspelo s pobudo za oceno ustavnosti občinskega prostorskega akta, ki omogoča gradnjo stanovanjske soseske na obrobju Udin boršta.

Kranj – Ustavno sodišče je pred kratkim zavrglo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti, podano s strani Društva za ohranitev Udinboršta in krajanov Mlake, ki nasprotujejo novemu stanovanjskemu naselju na Mlaki pri Kranju, ki posega na 10 hektarjev gozdnih zemljišč Udin boršta. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pobudniki niso izkazali pravnega interesa, saj izpodbijani občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga je kranjski mestni svet sprejel leta 2018, ne učinkuje neposredno, saj še ne omogoča gradnje. Poleg tega je bila pobuda v delu, kjer so krajani izpodbijali ustavnost odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje mestne občine Kranj iz leta 2003, podana prepozno, saj bi jo morali vložiti v letu dni od uveljavitve prostorskega akta.

Najprej morajo izčrpati pravna sredstva

Ustavni sodniki so razložili, da mora pristojni upravni organ na podlagi OPPN za območje Mlaka še odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Pobudniki ustavne presoje bodo tako svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti kot stranski udeleženci lahko navajali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Pobudo za oceno ustavnosti pa bodo na ustavno sodišče lahko vložili šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev zoper posamični akt. Iz tega razloga se ustavno sodišče tudi ni opredeljevalo do predloga za začasno zadržanje izvrševanja OPPN.

Glede odloka o prostorskih sestavinah, ki je bil sprejet leta 2003 in je veljal do leta 2014, z njim pa so namensko rabo dela gozda znotraj Udin boršta spremenili v stavbno zemljišče, je ustavno sodišče razložilo, da praviloma presoja le veljavne predpise, lahko pa tudi neveljavne, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti in nezakonitosti. Začetek postopka za ustavno presojo je dopusten le, če pobudniki ob tem izkažejo, da izpodbijani predpis učinkuje neposredno in posega v njihove pravice ali pravni položaj ter da je pobuda vložena pravočasno. »Po ustavnosodni presoji določitev namenske rabe zemljišč v občinskem prostorskem načrtu učinkuje neposredno. V nadaljevanju je zato treba preizkusiti, ali je pobuda vložena pravočasno,« piše v sklepu ustavnega sodišča.

Odločitev ustavnega sodišča pričakovana

Pooblaščenka vlagateljev pobude Špela Sajovic je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejala, da je bila ta glede na obstoječo sodno prakso do neke mere pričakovana. »Ustavno sodišče je pojasnilo, da morajo biti najprej izčrpana vsa pravna sredstva na nižji sodni ravni. Tako čakamo, da upravno sodišče odloči o že vloženem upravnem sporu, potem pa nameravamo, če bo treba, kot stranski udeleženec sodelovati tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, in če naše pripombe ne bodo upoštevane, se bomo nazadnje spet obrnili na ustavno sodišče,« je povedala.

Glede izpodbijanja odloka o prostorskih sestavinah iz leta 2003 je Sajovičeva pojasnila, da so pobudo vložili, ker pri njegovem potrjevanju na kranjskem mestnem svetu niso upoštevali pogojev, ki jih je tedaj podal zavod za gozdove. Zavod je sicer podal soglasje za spremembo namembnosti gozdnih površin na območju Udin boršta v stavbna zemljišča (z izjemo gozdnega otoka sredi naselja, ki je tudi postal zazidljiv), vendar ob pogoju, da se na območju predvidene pozidave ohrani 30 odstotkov gozda (skupno okvirno tri hektarje) v obliki gozdnih koridorjev, česar pa občina v odloku ni upoštevala. »Ker smo odločbo ustavnega sodišča prejeli šele ta teden, moramo še preveriti, ali obstajajo kakšne pravne možnosti, da bi ta odlok, ki je podlaga za OPPN iz leta 2018, vseeno lahko izpodbijali, saj je bila po našem mnenju sprememba namembnosti zemljišč nezakonita in tudi v neskladju s smernicami iz takrat veljavnih gozdnogospodarskih načrtov,« je še dejala Sajovičeva.

Krajani Mlake in Društvo za ohranitev Udinboršta OPPN za Mlako, ki predvideva gradnjo nove stanovanjske soseske s sedemnajstimi bloki in 105 eno- in dvostanovanjskimi hišami, nasprotujejo, ker ogroža in uničuje naravno dediščino Udin boršta. Postopek priprave in sprejemanja načrta po njihovem mnenju ni bil skladen z zakonom o prostorskem načrtovanju, pa tudi ne z zakonom o varstvu okolja, ker ni bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Prepričani so, da bi intenzivna pozidava območja bistveno poslabšala pogoje za zdravje, počutje in kakovost življenja prebivalcev.

Upravni spor še poteka

Zaradi spornega odloka na upravnem sodišču poteka tudi že omenjena tožba zoper Mestno občino Kanj. V njej 111 krajanov Mlake in Društvo za ohranitev Udinboršta, ki jih zastopa odvetnik Miran Hude, navajajo, da je OPPN nestrokoven, protipraven, okoljevarstveno škodljiv in ne upošteva nobenega od vitalnih javnih interesov krajanov Mlake in njene okolice, temveč samo zasebni interes. Kot poudarjajo, bi pregosta poselitev povzročila krajevno neobičajne in skoncentrirane ravni hrupa, umetne svetlobe ter onesnaženosti zraka zaradi povečanega prometa ter znižala vrednost obstoječim stanovanjskim objektom. Upravno sodišče o tožbi še ni odločalo, niti še ni razpisalo obravnave.

Krajani so zaradi sklepanja pogodbe z investitorjem Mlaka West na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) tudi prijavili prejšnjega kranjskega župana Boštjana Trilarja, ker naj bi prekoračil pooblastila in sklenil škodljivo pogodbo zadnji dan svojega mandata. KPK je zadevo predal računskemu sodišču, smo izvedeli.